Minister bi Luko Koper prodal strateškemu partnerju
Istra
18. 02. 2015, 17.29
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 21.49
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je naklonjen prodaji Luke Koper strateškemu partnerju, tako da bi država ohranila 25 odstotkov in eno delnico. “Luka je že zdaj tretjinsko v zasebni lasti. Če to še malo povečamo, ne bo nobene škode,” je dejal včeraj v oddaji Studio ob 17-ih Radia Slovenije.
KOPER, LJUBLJANA Vlada bo danes predvidoma potrdila še zadnje dokumente, da bo ministrstvo za infrastrukturo lahko do 26. januarja, ko se izteče rok, v Bruslju kandidiralo za evropski denar za drugi tir, je včeraj napovedal minister Peter Gašperšič. Meni, da je projekt dovolj zanimiv za Evropsko unijo, da ne bo izvisel in si za gradnjo drugega tira lahko obetamo med 300 in 400 milijoni evrov.
Med možnimi rešitvami, kako dobiti še preostalo milijardo evrov za drugi tir, minister še vedno omenja le javno-zasebno partnerstvo. Zasebniku, ki bi prišel z denarjem za drugi tir, pa naj bi v zameno ponudili, da si zgradi tretji pomol, ki sicer stane še dodatnih 450 milijonov evrov. Številni opozarjajo, da takšnega zasebnika ne bo mogoče najti. Zato je zdaj vedno bolj v ospredju namera, da bi strateškemu vlagatelju ponudili delež v Luki Koper in vstop v družbo Slovenske železnice-tovorni promet. Gašperšič je prodaji Luke in SŽ naklonjen. Kljub temu da Luka Koper, ki je v večinski državni lasti, vseskozi vlaga v gradnjo pristaniške infrastrukture, za ministra ni infrastrukturna družba in se jo tako lahko prodaja. Presenetil je tudi z oceno, da bo morala Luka v prihodnjih desetih letih v pristanišče vložiti približno milijardo evrov. “Tega sama ne bo mogla. Lahko se zgodi, da bo drugi tir zgrajen, Luka pa bo zaostajala,” je izjavil za Radio Slovenija. Poudaril je, da zato Luka potrebuje strateškega partnerja, ki bi pripeljal dodaten tovor.
Ekonomist Mojmir Mrak je opozoril, da kombinacija javnega-zasebnega partnerstva in evropskega denarja za financiranje drugega tira ne bo delovala, saj gre pri tem za dve povsem različni logiki javnega naročanja. “V tem je problem celotnega Junckerjevega programa za zagon evropskega gospodarstva,” meni. Moti ga tudi to, da bi zdaj leto dni preverjali, ali je za javno-zasebno partnerstvo kaj zanimanja. “Potem pa se je bolje že zdaj odločiti za normalno financiranje, s krediti. Saj s progo že zdaj zamujamo za vsaj deset let,” meni Mrak.
KATJA GLEŠČIČ