Miniranje skrbi Črnokalce
Istra
30. 06. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 09.30
Prebivalce Črnega Kala, vasi pod Kraškim robom, skrbijo miniranja, ki jih CPK izvaja v bližnjem kamnolomu nad vasjo. Sprašujejo se, ali so njihove hiše res varne in tresljaji res ne povzročajo dolgoročnih poškodb, kot jim vztrajno zagotavljajo v podjetju, ki ima 20-letno koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, natančneje apnenca. Nekoliko više, v Črnotičah, enako počne tudi Salonit Anhovo.
ČRNI KAL
>
“Nad našimi hišami imamo dva kamnoloma, Črnotiče in Črni Kal, v katerih stalno minirajo. Že leta in leta je tako,” predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever ubesedi nezadovoljstvo tamkajšnjih krajanov. Pove, da podjetji, ki imata dovoljenje za takšno početje, CPK in Salonit Anhovo, sicer izvajata meritve, ki naj bi dokazovale, da je vse v mejah dovoljenega. “Že res, toda ko minirajo, ne gre za nežne tresljaje. Ljudje mi pravijo, da jih, denimo, v prvem nadstropju občutijo, kot bi šlo za manjši potres,” se ne pusti prepričati Sever. Meni, da premiki v zemeljskih plasteh zagotovo ne koristijo niti zvoniku ob cerkvi sv. Valentina. Ta je že leta nagnjen in zaradi varnosti opasan z železnimi traverzami ter priklenjen na jeklenico. “Domačini upravičeno tarnajo. Krajevna skupnost bi morala imeti večja pooblastila, zdaj nimamo moči. Morali bi nas vključiti v postopke. Prav bi bilo, da bi dajali vsaj kakšno mnenje ali soglasje, saj gre vendar za naše življenjsko okolje,” ocenjuje Sever.
Podjetju CPK je država leta 2001 podelila 20-letno rudarsko koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu Črni Kal. Ta se nahaja ob državni cesti Kozina-Koper, le približno 500 metrov od vasi. Surovina kamnoloma je apnenec. CPK iz njega proizvaja pesek, drobljence in tamponske materiale, ki so primerni za betone in voziščne konstrukcije. Pripravljajo pa tudi lomljenec in različno velike bloke za zaščito morske obale in vodotokov.
Nasprotno pa v podjetju CPK navajajo, da imajo urejeno vso dokumentacijo, pri čemer sledijo določbam rudarskega projekta. “V tem dokumentu so predpisani skrajni parametri tresljajev, ki so dopustni. Z meritvami, ki jih redno izvajamo, lahko dokažemo, da ti nikjer ne presegajo zakonsko dovoljenega števila. Še več: so daleč od dovoljenih,” pojasnjuje direktor za tehnično področje pri CPK Vlado Švab. Pravi, da so na pobudo krajanov pred dvema letoma postavili še nekaj dodatnih merilnih mest na objektih. In to kljub temu, da niso bili prisiljeni to narediti, pripomni Švab.
Pred štirimi leti je skupaj v koprsko občinsko malho kanilo 100.000 evrov za izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomih na območju MOK. Koncesnine so del proračuna in jih razporejajo v okviru sprejetega proračuna za financiranje vzdrževanja in obnov javne infrastrukture na podlagi predlogov posamezne KS. Koliko od tega dobijo Črnokalci, ni znano.
Doda, da so krajevni skupnosti nato pisno posredovali rezultate meritev na novih lokacijah, ki so dokazale, da je vse v mejah dopustnega. Posebno pozornost namenjajo tudi meritvam na cerkvi, ki je spomeniško zaščitena in za katero velja še strožja lestvica dovoljenih tresljajev. Po Švabovih besedah miniranja izvajajo povprečno enkrat na mesec, v redkih primerih dvakrat mesečno. “Trajajo nekaj minut, izvajamo jih v smeri proti Kastelcu in ne proti vasi. Eksplozivni material je vse sodobnejši, vse delamo po nadzorom, zato je bistveno manj stranskih učinkov,” zagotavlja Švab. Pred tremi leti je moral CPK plačati 35.196 evrov koncesnine za izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu. Znesek se je nato delil, polovica je odtekla v državni proračun, druga polovica pa v občinskega.
NATAŠA HLAJ