Matić: Po tej dinamiki drugega tira ne bo do leta 2030

Luka Koper potrebuje predvsem podporo države pri svojem normalnem razvoju, a hkrati vlada še do danes ni potrdila programa razvoja pristanišča, je na klubskem večer Propeler kluba pristanišča Koper izpostavil prvi mož Luke Dragomir Matić. Drugi tir pa bo po modelu javno-zasebnega partnerstva stal 3,5 milijarde evrov in ga kot takega ne potrebujejo.

KOPER > Na način, kot je projekt zastavljen, Luka drugega tira ne potrebuje, je bil na večeru, namenjenemu srečanju s poslovnimi partnerji in ki je bil odprt tudi za medije, jasen predsednik uprave Matić. "Z matematiko javno-zasebnega partnerstva, ki so jo zastavili gospodje, bo ta tir stal približno tri milijarde in pol evrov. Za ta denar ga ne potrebujemo, ne potrebujemo ga niti za milijardo in 400 milijonov evrov," je dodal.

Sicer pa je Matić priznal, da drugega tira po sedanji dinamiki ne bomo videli vsaj do leta 2030. Medtem sami v Luki "že pripravljamo ukrepe in že funkcioniramo po drugem scenariju, to pomeni zgodbi brez drugega tira".

Zato pa Luka - samo v lanskem letu je v državni proračun prispevala 30 milijonov evrov - po drugi strani potrebuje podporo na ostalih področjih, kot so dodatni vhodi in površine ter razširitev koncesijskega območja, za kar pa so potrebna soglasja in dovoljenja države oz. njenih organov, je nadaljeval Matić.

Predsednik uprave Luke se je zopet dotaknil rekordnih poslovnih rezultatov, ki jih podjetje dosega v zadnjem obdobju, pri čemer je država v strategiji državnih naložb od nje pričakovala višji donos kot od preostalih podjetij v logistični panogi, kot sta Dars in Slovenske železnice, ki ga je Luka tudi dosegla.

Ob nenehni rasti pretovora pa Luko omejuje notranja logistična preobremenjenost. Kot je dodal predsednik uprave, so te težave že pred časom izpostavili v pogovorih z ministrstvom za infrastrukturo in Slovenskim državnim holdingom (SDH) z edinim rezultatom, da se je to uporabilo kot argument proti vodstvu Luke.

Eklatanten primer je program razvoja pristanišča za leto 2016, ki je temeljni dokument, brez katerega se marsičesa na operativni ravni ne morejo niti lotiti. Program bi moral biti potrjen že decembra ali januarja, a vlada tega še do danes ni storila, je bil kritičen Matić. Do pred enim tednom pa denimo niso mogli izvajati niti programa vzdrževanja javne pristaniške infrastrukture.

Kot enega od razlogov za očitke SDH o nekooperativnosti je Matić navedel nasprotovanje Luke odpiranju koncesijske pogodbe za tretji pomol. Pritiskom, da je koncesijsko pogodbo treba odpreti, je tako sledilo nagajanje oz. stanje, ko se nobena aktivnost, vezana na zaledje tretjega pomola, kjer so površine, ki bi jim omogočile rast oz. optimizacijo poslovanja, ne premakne z mrtve točke.

STA

---