Marušič ostaja rektor Univerze na Primorskem

61,7 odstotka za Dragana Marušiča. Takšni so dokončni, čeprav za zdaj še neuradni izidi rektorskih volitev na Univerzi na Primorskem (UP). Nov mandat dosedanjemu rektorju mora namreč potrditi še senat, ki se bo sestal jutri. Marušič izjav ni hotel dajati, njegova protikandidata pa menita, da nekatere dvomljive poteze, predvsem niz zaposlitev v zadnjem trenutku, mečejo senco na legitimnost volilne zmage.

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Volitev rektorja se je udeležilo dobrih 87 odstotkov od 611 volilnih upravičencev, med katerimi so poleg vseh zaposlenih profesorjev in raziskovalcev tudi študentje elektorji. Neveljavnih je bilo pet glasovnic, nepravilnosti pa niso zaznali, so povedali v volilni komisiji.

Teža 40 glasov

Marušič je dobil 357 glasov. “To pomeni, da bi zmagal v prvem krogu, tudi če bi še veljala pravila prejšnjih volitev, ko je bila za zmago potrebna večina vseh in ne le oddanih glasov,” je pojasnil Gregor Kos, pomočnik rektorja in odgovoren za odnose z javnostmi. Spremenjena pravila so se prilagodila sistemu, ki, denimo, velja tudi na ljubljanski univerzi.

Marušič je izboljšal tudi svoj rezultat izpred štirih let, tako po deležu kot po absolutnem številu glasov. Na prejšnjih volitvah je svojega protikandidata Darka Darovca premagal z 254 glasovi in enajstimi glasovi prednosti.

“Odločil se je, da večer preživi v miru z ljudmi, s katerimi bo sodeloval v prihodnjem mandatu,” je Kos obrazložil nenavadno odločitev novega starega rektorja, da po prepričljivi zmagi ne bo govoril z novinarji. Kar za rektorja, ki so mu najpogosteje očitali prav pomanjkljivosti v komunikaciji, ni ravno dobra popotnica v nov mandat.

Marušičevi podporniki so prepričani, da zmaga z veliko prednostjo tudi povsem izniči očitke o tem, da si je s 40 zaposlitvami v zadnjem trenutku rektor na nepošten način zagotovil zmago.

Protikandidata menita drugače. “Te zaposlitve mečejo senco na legitimnost volitev,” pravi drugouvrščeni Roberto Biloslavo, ki je odnesel 20,4 odstotka podpore in s tem za pest glasov premagal tretjeuvrščenega Rada Pišota, ki je prav tako nanizal vrsto pomislekov: “Problem je, da gre za ugrabitev sistema. Ko nekdo kandidira in je hkrati odgovoren za zakonitost postopka, se odpre kup vprašanj. Ob vseh spornih zadevah, od zaposlovanja v zadnjem trenutku do nekaterih postopkov na volilni komisiji, se odpira dilema, ali je res vse teklo, kot je treba.”

Nobeden od njiju se še ni odločil, ali bo zaradi nepravilnosti sprožil kakršnekoli pravne postopke. “Moram premisliti in se posvetovati. Vsekakor pa je treba razmišljati zgolj in samo o tem, kar je dobro za univerzo,” je pojasnil Biloslavo.

Kaj je nagnilo tehtnico?

Oba protikandidata, tudi če nista matematika, razumeta, da je prednost res velika in sta zato do določene mere zaskrbljena tudi zaradi stanja duha na ustanovi. “Če ljudje sprejemajo nepravilnosti in anomalije, ki krnijo UP, potem imam očitno diametralno nasprotno razmišljanje od večine o tem, kakšno univerzo si želim. Vsekakor si bom še vedno prizadeval za svoje ideale in ne želim delati v akademskem okolju, ki takšnim idealom ne ustreza,” se je odzval Pišot.

Biloslavo poudarja, da je ponudil drugačno razvojno pot za ustanovo, na vprašanje, ali so se volilni upravičenci bolj odločali po kriteriju lastne socialne varnosti in udobja kot kakovosti kandidata, pa odgovarja: “Visokošolski učitelji in študentje so sedanji in bodoči intelektualci in upam, da so se odločali na podlagi argumentov ter svobodno izrazili svoje mnenje. Vedeti pa ne morem. Ljudje sami najbolje vedo, zakaj in kako so glasovali.”VESNA HUMAR


Najbolj brano