Luka Koper: študija OECD je poskus oviranja razvoja
Istra
15. 09. 2015, 08.41
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 16.07
Študija ni verodostojna, gre za poskus diskreditacije in oviranja razvoja Luke Koper in logistične panoge Slovenije. Tako so v upravi Luke ocenili izsledke študije prometnega foruma OECD o drugem tiru. Ugotavljajo namreč, da ta temelji na nizu neresničnih poslovnih podatkov o Luki. To, da avtorji študije Koper primerjajo izključno z Rotterdamom in s Hamburgom, pa po njihovem kaže na že dolgo znan interes logistov iz teh dveh pristanišč po nakupu Luke Koper. Edino, kar je prinesla študija, je končno odgovor, da drugega tira ne bo pred letom 2030.
V Luki Koper menijo, da so nekateri avtorji študije iz OECD v konfliktu interesov, saj so svetovalci v pristaniščih Hamburg ali
Rotterdam, logisti tamkajšnjih pristanišč pa se že dolgo zanimajo za nakup Luke Koper (na fotografiji pogled na pristanišče
z železniške postaje Srmin). Eden od avtorjev študije, dr. Jürgen Sorgenfrei denimo, je bil svetovalec za marketing v
pristanišču Hamburg, zaposlen pa je bil tudi pri tamkajšnjem terminalistu HHLA.
Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER
> V Luki Koper, ki jo vodi Drago Matić, pravijo, da so sicer počaščeni, da jih primerjajo z največjima evropskima pristaniščema, Hamburgom in Rotterdamom, saj so tudi sami že ugotovili, da so prerasli konkurenco v regiji in se po razvojnih načrtih zgledujejo po največjih v Evropi. “Ti se zavedajo geostrateške lege Kopra, ki je za blagovne tokove med Daljnim vzhodom in srednjo Evropo najhitrejša izbira, zato na teh trgih že izgubljajo tržni delež,” pravijo v Luki. Poudarjajo, da ne držijo zapisi v študiji mednarodnega prometnega foruma OECD, da se tržni delež Luke Koper na zalednih trgih v zadnjih letih ni spremenil. Luka Koper je v Avstriji prevzela primat Rotterdamu že leta 2010. Lani je tam pretovorila za 5,9 milijonov ton blaga, Rotterdam 2,9 milijona ton, Hamburg pa 2,9 milijona ton. Poleg tega pa ima Luka Koper tudi približno 70-odstotni tržni delež na področju kontejnerjev na Madžarskem in Slovaškem, naštevajo v Kopru.
Primerjati absolutno pretovorjene količine Luke Koper z največjima v Evropi in trditi, da so koprske količine zanemarljive v primerjavi z Rotterdamom in s Hamburgom, pa je nelogično, opozarjajo v Luki.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je včeraj dejal, da ostaja drugi tir prednostna naloga vlade, da pa je zanj ključno pridobiti čim več evropskih sredstev. Povedal je še, da dokončno gradbeno dovoljenje za drugi tir pričakuje v začetku leta 2016.
Zato rezultati študije vodstva Luke ne presenečajo; nenazadnje so bili nekateri avtorji študije svetovalci v obeh pristaniščih, interes logistov iz Rotterdama in Hamburga po nakupu Luke Koper pa je že dolgo znan. “Zaradi konflikta interesov določenih avtorjev študije, zaradi ugotovljenih netočnosti, zavajajočih in zastarelih podatkov (iz leta 2007) študije ne moremo jemati kot verodostojne,” so poudarili v Luki. Opazili so še, da so v njej uporabljeni tudi dokumenti, ki imajo status poslovne skrivnosti in jih avtorjem študije niso posredovali. Veliko vprašanje je sicer, zakaj predstavniki Luke Koper sploh niso bili vključeni v pripravo študije.
V Luki še pravijo, da so odgovorili samo na netočnosti in nepravilnosti, ki podjetju krnijo ugled v poslovnem svetu in postavljajo pod vprašaj strategijo družbe. Niso se pa opredeljevali do modelov financiranja drugega tira, predstavljenih v študiji, in do stroškovnih dilem, povezanih z drugim tirom. Pravzaprav ne razumejo, zakaj je bila sploh potrebna študija o modelih financiranja drugega tira, namesto da bi prej pripravili revizijo tehnične in stroškovne izvedbe projekta. “Končno pa smo dobili jasen odgovor, da drugega tira Koper-Divača ne bo vsaj do leta 2030,” so zapisali v Luki.
KATJA GLEŠČIČ