Krajevnih skupnosti v Izoli za zdaj ne bodo ukinili

Izolskim krajevnim skupnostim nameravajo ukiniti statute. V KS pa se bojijo, da bodo kmalu ostali tudi brez lastnega transakcijskega računa in davčne številke, kar se je nedavno zgodilo krajevnim skupnostim v občini Hrpelje-Kozina. Ukinitev statutov predlaga statutarno-pravna komisija na čelu z Bredo Pečan (SD), ki pa se ji osebno takšne spremembe zdijo “bedaste in zelo narobe”.

Maks Filipčič: “Ukinitvi statutov KS nasprotujem, 
bojim se, da bi sledila še ukinitev transakcijskega 
računa in davčne številke.” Foto: Mirjana Cerin
Maks Filipčič: “Ukinitvi statutov KS nasprotujem, bojim se, da bi sledila še ukinitev transakcijskega računa in davčne številke.” Foto: Mirjana Cerin

IZOLA > Breda Pečan, predsednica statutarno pravne komisije (delovno telo občinskega sveta) predlaga ukinitev statutov KS, “ker nam je to že aprila priporočila služba vlade za lokalno samoupravo”. Občinski statut naj bo tudi statut krajevnih skupnosti in naj se njegove določbe uporabijo za vse, sta sekretarja službe za lokalno samoupravo Vesna Juvan Gotovac in Roman Lavtar opozorila občine, ki ohranjajo krajevne skupnosti.

Krivo je uravnoteženje financ občin

Za spremembe je kriv zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki posega tudi na področje lokalne samouprave. Veljati je začel sredi marca in dal občinam šest mesecev, da uskladijo statute in druge akte. Rok je torej že potekel.

Breda Pečan kljub temu meni, da bi morale krajevne skupnosti na ministrstvu za javno upravo zahtevati pojasnilo, zakaj ne smejo imeti lastnega statuta, če ga ima vsak javni zavod. To, da bi izolskim KS kasneje ukinili še transakcijski račun in davčno številko, pa se ne bo zgodilo, zagotavlja. “V Izoli ne bo prišlo do razpusta krajevnih skupnosti! Izola ni kot Hrpelje-Kozina.” Za samostojnost KS si je prizadevala že leta 1994, še kot poslanka v državnem zboru. “Čeprav je izolska občina majhna, ima zelo različna območja, na katerih imajo tudi občani zelo različne interese. To ugotovimo že, če primerjamo mestno jedro s Šaredom, na primer. Občani pa morajo imeti možnost vplivanja na župana in občinski svet,” je jasna.

KS morajo ostati samostojne

Toda predsednik KS Jagodje-Dobrava Maks Filipčič se boji prav tega, da bi z izgubo statutov izgubili tudi transakcijski račun in davčno številko. V KS Jagodje-Dobrava bi bili ob nekaj več kot 20.000 evrov lastnih prihodkov na leto, ki jih ustvarijo z oddajanjem svojih prostorov, denar pa porabijo za vzdrževanje objekta in njegove okolice. “Krajevne skupnosti so motor delovanja lokalne oblasti, saj so v neposrednih stikih s krajani in jim pomagajo reševati vprašanja glede razvoja, prometa, komunalne infrastrukture, javnega reda in miru ...” opozarja Filipčič.

Lastne prihodke, od 20.000 do 25.000 evrov na leto, ustvarijo tudi v KS Korte, prav tako z oddajanjem zadružnega doma, ki ga s temi prihodki tudi obnavljajo. Prvi mož te KS Edi Grbec ukinitvi statutov KS ne nasprotuje, “če gre res samo za neko birokratsko malenkost”. Trdno pa je odločen, da morajo ostati KS avtonomne, kot so bile doslej. Grbec je prepričan, da so KS kapilare občine, kjer krajani lahko neposredno izražajo svoje potrebe, želje in mnenja.

Vinko Gregorič iz KS Livade pa meni, da ukinitev statutov ne bo bistveno vplivala na delovanje KS. “Če bi izgubili še kaj drugega, pa bi bilo drugače.” Vendar se mu zdi smiselno, da KS denar še naprej koristijo samostojno in skladno s finančnim načrtom, ki je del občinskega proračuna. V KS Livade na leto ustvarijo 1000 evrov lastnih prihodkov.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano