Koprčani za zdaj ostajajo v ankaranskih mandračih

Bodo najemniki komunalnih privezov, ki niso prebivalci ankaranske občine in imajo svoja plovila privezana v mandračih Sv. Katarina in Valdoltra, lahko ostali v teh pristaniščih? V novoustanovljeni občini pojasnjujejo, da sprejetje lastnega odloka o občinskih pristaniščih ni med prednostnimi nalogami. V civilni iniciativi Gibanje za pravice čolnarjev v Mestni občini Koper pa se nadejajo, da bodo z vodstvom sosednje občine uspeli doseči dogovor za prehodno obdobje.

V mandračih Sv. Katarina (na fotografiji)  in Valdoltra je nekaj manj kot polovica najemnikov, ki imajo stalno prebivališče na območju Škofij, Hrvatinov, Bertokov in Dekanov. Foto: Miha Crnič
V mandračih Sv. Katarina (na fotografiji) in Valdoltra je nekaj manj kot polovica najemnikov, ki imajo stalno prebivališče na območju Škofij, Hrvatinov, Bertokov in Dekanov. Foto: Miha Crnič

KOPER > Po sestanku, ki so ga imeli v sredo z direktorjem Komunale Koper Gašparjem Gašparjem Mišičem, je predsednik odbora civilne iniciative Gibanje za pravice čolnarjev v Mestni občini Koper Vladimir Savarin zadovoljen. Na Mišiča so se obrnili, ker jih je zanimal status privezov na območju ankaranske občine, cenik komunalnih privezov na plavajočih pomolih v Kopru in usoda plovil, ki so daljša od osem metrov dolžine.

O privezih tudi z županom Ankarana

“Zavedamo se, da bodo Ankarančani slej ko prej sprejeli svoj odlok o pristaniščih in nov cenik. Če bodo pri tem vzeli za zgled odloke v treh istrskih občinah, se bo najverjetneje zgodilo, da kdor ni prebivalec občine, pač ne bo mogel biti najemnik priveza,” razmišlja Savarin. Po njegovih besedah je v mandračih Sv. Katarina in Valdoltra nekaj manj kot polovica najemnikov, ki imajo stalno prebivališče na območju Škofij, Hrvatinov, Bertokov in Dekanov in torej niso občani Ankarana.

Čeprav sprejetje odloka o občinskih pristaniščih ni na seznamu prednostnih nalog nove ankaranske občine, je Mišič zagotovil, da se bo tudi o tem pogovoril z županom Gregorjem Strmčnikom. Savarin pa upa, da jih bo to rešilo bojazni, da se bodo morali odpeljati čolne. Optimizem mu vlivajo zlasti nove pogodbe, ki so jih pred kratkim podpisali najemniki privezov; v njih namreč piše, da veljajo do leta 2018.

Za “prisilno” premeščene nižja cena

Pri plovilih, ki so daljša od osmem metrov in jih kljub temu gostijo na koprskih plavajočih pomolih, pa je Savarin pojasnil, da je zadeva urejena s spremembo odloka o pristaniščih iz leta 2013: “Lastniki takšnih plovil morajo za vsak dodaten dolžinski meter plačati za deset odstotkov višjo ceno od ostalih najemnikov.”

Del srečanja so namenili tudi razpravi o položaju imetnikov plovil, ki so jih ob prenovi koprskega mandrača začasno premestili na plavajoče pomole, nato pa se niso mogli vrniti na stara mesta. S takšnimi težavami naj bi se soočalo približno 20 uporabnikov.

Mišič zagotavlja, da bodo vsem, ki so bili premeščeni in po prenovi niso dobili starega priveza (so pa ohranili enako dolgo plovilo), zaračunavali za 30 odstotkov nižjo ceno od tiste, ki sicer velja na plavajočem pomolu. NATAŠA HLAJ


Najbolj brano