Končno skozi predor Markovec

Pa smo ga dočakali, dan, ko bodo odprli 5,2 kilometra dolg odsek hitre ceste med Koprom in Izolo, katerega del je tudi skoraj 2,2-kilometrski predor Markovec. V Sloveniji imamo poslej 612 kilometrov avtocest in hitrih cest. Markovški predor pa je četrti najdaljši med 21 dvocevnimi predori v državi.

IZOLA, KOPER> Daljši so predori Trojane, Kastelec in Dekani, primat ima osemkilometrski enocevni predor pod Karavankami - na slovenski strani je dolg 3,5 kilometra. Za predor Markovec Dars zagotavlja, da je izredno varen. Ko so ga opremljali, so upoštevali tudi burjo in v cevi proti Izoli namestili manj ventilatorjev kot obratno, proti Kopru, od koder piha. Skozi Markovec pričakujejo podoben pretok prometa kot na odseku hitre ceste Bertoki-Koper (Slavček). Tam so leta 2013 našteli 37.160 vozil dnevno, poleti še več. Od tega je bilo 514 tovornjakov, težjih od sedmih ton. Bolj obremenjena je avtocesta Ljubljana-Brezovica, saj jo vsak dan prevozi 67.500 vozil, med njimi več kot 6400 tovornjakov.

Med vrtanjem v markovški hrib so morali izkopati več kot 370.000 kubičnih metrov zemlje. S to količino bi napolnili 4800 vagonov, vlakovna kompozicija bi zasedla traso avtoceste med Koprom in Postojno.

Rekorden je bil tudi čas gradnje predora in trase hitre ceste. Čeprav bi morali slednjo zgraditi v treh letih, so jo gradili sedem let in pol. Za dokončanje predora pa so potrebovali štiri leta in pol, namesto dveh let in osem mesecev. Dars vali krivdo na številne pritožbe nesojenih gradbincev, ki so izpodbijali javne razpise, in na stečaj petih izbranih gradbincev (SCT, Kraški zidar, Primorje, Cestno podjetje Maribor, Alpine Bau).

Celoten projekt hitre ceste Koper-Izola so pred dvema letoma vrednotili na 177,3 milijona evrov. Zdaj ocenjujejo, da so porabili 166,8 milijona. Za gradnjo predora so sprva predvideli 110,6 milijona, decembra leta 2009 so sklenili gradbeno pogodbo za 64,5 milijona, po doslej plačanih računih so porabili dobrih 56 milijonov.

Kljub temu ne gre spregledati, da so drugi najdaljši predor na svetu, 50,5-kilometrski Evrotunel pod Rokavskim prelivom, zgradili v šestih letih (od leta 1988 do leta 1994), čeprav je 38 kilometrov skopanih pod morskim dnom. Sedem let so porabili za zadnji del dvotirne železnice med Dunajem in Trstom. 144,9-kilometrski odsek Ljubljana-Trst so zgradili med letoma 1850 in 1857, čeprav so morali za prečkanje Ljubljanskega barja nasuti 690.000 kubičnih metrov zemlje. Do Postojne so morali premostiti 303 metre nadmorske višine in končno postajo v Trstu zgraditi na 554.000 kubičnih metrov morskega nasutja. Slovenija je dobila 650-metrski Pesniški viadukt, 190-metrski leseni most čez Dravo v Mariboru, v loku zgrajeni kamniti most čez Savinjo v Zidanem mostu, most čez Savo pri Litiji in najmogočnejši objekt na vsej trasi železnice - 561 metrov dolg in 38 metrov visok dvonadstropni Borovniški viadukt.

MIRJANA CERIN

---