Komunale so spet zasute z embalažo

Konec decembra bo v skladiščih in na dvoriščih komunalnih podjetij po Sloveniji ostalo 5000 ton odpadne embalaže. Ena od družb, ki jo prevzemajo, Interseroh, je noče odpeljati, ker je že dosegla kvoto, določeno na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Zgodba se ponavlja že nekaj let, Interseroh pa krivdo zvrača na komunalna podjetja, češ da bi morala bolje ločevati odpadke in med embalažo ne predajati tudi mešanih odpadkov.

 Tako v sežanskem Komunalno-stanovanjskem podjetju odpadno embalažo stisnejo v kocke. 164 ton jih zdaj čaka na odvoz.  Foto: Andraž Gombač
Tako v sežanskem Komunalno-stanovanjskem podjetju odpadno embalažo stisnejo v kocke. 164 ton jih zdaj čaka na odvoz.  Foto: Andraž Gombač

SLOVENIJA, PRIMORSKA > Pri komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji se spet kopičijo kupi odpadne embalaže - družba Interseroh, ki bi jo morala prevzeti, se je namreč odločila, da je decembra ne bo prevzemala. S tem si na plečih komunalnih podjetij in občanov zmanjšuje stroške, so ostri v Zbornici komunalnega gospodarstva. Komunale pa se s polnimi skladišči in dvorišči soočajo že četrto leto zapored, dodajajo.

Interseroh prevzame le del odpadne embalaže

“Čeprav so družbe za ravnanje z odpadno embalažo zavezane prevzeti določen odstotek embalaže, dane na trg, je družba za ravnanje z odpadnimi surovinami Interseroh decembra zaustavila prevzem embalaže in napovedala, da bo prevzela le embalažo, za katero je plačana embalažnina. To je podobno, kot da bi izvajalci javne službe nehali pobirati odpadke v trenutku, ko cena ne bi več pokrila stroškov,” pravijo v Zbornici komunalnega gospodarstva. “Nedopustno je, da si Interseroh dovoli vzeti celoten sistem za talca in s tem meče slabo luč na vse družbe za ravnanje z embalažo,” pa dodaja Janko Kramžar, predsednik zbornice (in direktor ljubljanske Snage).

Podobno kritični so tudi v drugih podjetjih, ki prevzemajo odpadno embalažo - tudi večje količine kot jim jih predpisuje ministrstvo.

Skladišča so polna

V zbirnem centru sežanskega Komunalno-stanovanjskega podjetja se je zato nakopičilo že 164 ton odpadne embalaže. V vsem letu so je po ekoloških otokih v štirih kraško-brkinskih občinah nabrali za približno 1000 ton, ki jo oddajajo več družbam. Med njimi je Interseroh prevzel le polovico dogovorjene kvote, pravi Vlasta Kukanja, vodja enote gospodarskih javnih služb v Komunalno-stanovanjskem podjetju Sežana. S podobnimi težavami se soočajo že nekaj let; lani so jih razrešili šele, ko je okoljska inšpekcija izdala odločbe, na podlagi katerih so morale družbe kljub vsemu odpeljati embalažo. Zato zdaj zbornica poziva komunalna podjetja, naj Interseroh prijavijo inšpekcijskim službam.

Kup raste tudi pri piranskem Okolju. “Skladišče imamo polno, v njem je 60 ton odpadne embalaže. Smo na limitu,” pravi Alen Radojkovič iz uprave podjetja.

Tudi komunalna podjetja na severnem Primorskem si belijo glavo, kam z vso embalažo. V Stari Gori je teh nekoliko manj. “K sreči imamo dovolj prostora za skladiščenje odpadne embalaže, če ga ne bi imeli, pa bi bile težave velike,” pojasnjuje direktor Komunale Nova Gorica Andrej Miška, ki pravi, da se zgodba vsako leto ponavlja. To pa zato, ker je problem sistemske narave. Z večjimi problemi se ukvarjajo na odlagališču pri Dolgi Poljani. “Na zalogi imamo še približno 300 ton embalaže, del je je še iz lanskega leta, del pa letošnje. Ravno danes smo dali zahtevek enemu od podjetij, ki zelo slabo odvaža embalažo. Prijavljamo, opozarjamo, a prave kontrole ni,” poudarja direktor KSD Ajdovščina Egon Stopar. Nakopičena embalaža pa jim že povzroča precejšnje težave. “Prostora ni veliko, zato zadeve logistično rešujemo dobesedno iz dneva v dan,” dodaja Stopar.

Med embalažo tudi mešani odpadki?

Embalažnina je strošek, ki ga plačamo skupaj z zapakiranim izdelkom, ko ga kupimo. V idealnem svetu bi bila količina odvržene embalaže enaka količini, ki jo proizvajalci prijavijo - samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta je ta količina v Sloveniji 48.000 ton. Na podlagi te številke ministrstvo tudi določi deleže podjetjem, ki odpadno embalažo prevzemajo - letos je moral Interseroh prevzeti dobrih 32 odstotkov, Slopak 22 odstotkov, Unirec 20, Recikel 13, Gorenje Surovina 11 in Embakom dober odstotek.

V resnici pa je odpadkov več - embalaža pride še iz tujine, med njo se znajdejo tudi mešani odpadki ... Prav ti mešani odpadki so krivi za zaplet, trdijo v družbi Interseroh. “Podatki, ki jih navajajo v Zbornici komunalnega gospodarstva, so neverificirani, komunalna podjetja pa dajejo netočne podatke. Ne vemo, ali govorijo o ločenih odpadkih ali so med njimi tudi mešani. Naša dolžnost pa ni prevzemati mešanih odpadkov,” poudarja Mateja Mikec, direktorica Interseroha.

Kljub temu gredo komunalnim podjetjem naproti in prevzamejo tudi marsikaj, česar jim ne bi bilo treba, trdi. Rešitev pa vidi v spremembi zakonodaje. Poostriti bi morali sistem nadzora nad komunalnimi podjetji, določiti natančne standarde prevzema, zaostriti pogoje ustanavljanja družb, ki se ukvarjajo v prevzemom embalaže, predlaga. “Trudimo se, da bi bila pravila jasna, a očitno smo dežurni krivec. V zadnjih letih pa smo prevzeli 20.000 ton embalaže več, kot smo je bili dolžni prevzeti,” še dodaja.

HELENA RACE


Najbolj brano