Ko ne more spati, šiva pupe

Eva, Sara, Rožle, kavboj Jimmy, Vesnica, Lovrenc ... to je le nekaj imen “pup”, ki jih Hedvika Favento šiva v zgodnjih jutrih, ko ne more spati. V enem letu jih je izpod njenih rok prišlo več kot 60, približno polovico jih razstavlja v skupnem prostoru stanovanjskega bloka v Olmu. A “pupe” niso edina posebnost tega bloka, gospa Hedvika pa ni edina ustvarjalka, ki živi v njem.

Hedvika Favento vsako punčko poimenuje. V naročju drži Kim. Najljubši pa ji je  fantič v črnem (v ozadju), ki sramežljivo daje poljubček dekletu.   Foto: Helena Race
Hedvika Favento vsako punčko poimenuje. V naročju drži Kim. Najljubši pa ji je fantič v črnem (v ozadju), ki sramežljivo daje poljubček dekletu.  Foto: Helena Race

KOPER > Oranžen blok na Oljčni poti v Olmu, sosed tamkajšnjega doma upokojencev, je blok 30 oskrbovanih stanovanj. V njih živijo starejši, nekaj med njimi je parov, nekaj moških, večina pa samih žensk. “Naše punce,” jim pravi stanovalec Slobodan Delak. Za razliko od običajnih blokov imajo prebivalci tega vedno na razpolago pomoč centra za pomoč na domu Mali princ, ki ga lahko pokličejo s pritiskom na rdečo tipko. Posebna pa je tudi skupnost, ki so jo ustvarili in je močno prerasla dolžnostne pozdrave na hodniku in v dvigalu.

64 pup v enem letu

Mnogi stanovalci se družijo v skupnih prostorih, zjutraj telovadijo, zvečer kartajo, drug drugemu pomagajo in spodbujajo ustvarjalnost. V teh dneh v ospredje postavljajo Hedviko Favento in njene lutke iz blaga. Iz kosov blaga sešije telo, roke, noge in glavo, vse napolni z mehkim polnilom in sestavi lutko. Vsaki nato ukroji drugačna oblačila, iz volne izdela dekliške in fantovske pričeske, zašije in pobarva oči, na koncu pa vsaki doda še obesek z imenom. “Vsega skupaj sem jih izdelala 64, razstavljenih pa je 34. Veliko sem jih že podarila tistim, ki jih imam rada in ki mi nekaj pomenijo,” pravi. Za izdelavo vsake “pupe” potrebuje približno tri dni. Enkrat ji gredo šivi dobro od rok, drugič se šivanka bolj zatika, najhitreje pa steče pred televizijskim ekranom, ko si med šivanjem čas krajša še z ogledom kake dobre tekme. “Preden sem se preselila v Olmo, sem v Boninih delala okoli hiše, skrbela za vrt in rože. Ko sem prišla sem, pa sem bila vedno v zaprtem prostoru in imela sem veliko časa. Ven grem malo, ker težko hodim in tako sem - čeprav nisem šivilja - pred približno enim letom začela šivati 'pupce',” pravi.

Blok s 30 oskrbovanimi stanovanji je stanovanjski sklad Mestne občine Koper zgradil februarja 2013. Soinvestitor je bil Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Ljubljane. Gradnja je stala 2,5 milijona evrov. Oddali so vsa stanovanja, pri najemu so imeli prednost občani koprske občine, pogoj pa je bil, da so starejši od 65 let. Najemnina je neprofitna, za različno velika stanovanja znaša od slabih 200 do približno 300 evrov na mesec, stanovalci sami plačajo še stroške. Vsa stanovanja so opremljena s kuhinjo in kopalnico, prilagojena so gibalno oviranim osebam in opremljena z napravo, s katero lahko pokličejo pomoč 24 ur na dan.

Slikajo, telovadijo, se učijo italijanščine

A Hedvika Favento ni edina ustvarjalka v bloku oskrbovanih stanovanj, kjer hodnike krasijo slike Sonje Ribnikar in Elizabete Kržišnik. “Kot otrok sem precej slikala, potem pa nič več, ker sem imela tehnično izobrazbo in sem počela druge stvari. Pred nekaj leti se mi je v dnevnem centru za starejše na Bonifiki ponudila priložnost za slikanje in odkrila sem, da v tem uživam,” pravi Sonja Ribnikar, ki najraje slika cvetje - in to tako natančno, da je od daleč podobno fotografijam. Bolj domišljijske pa so slike Elizabete Kržišnik, ki je pred dobrima dvema letoma in pol v blok prišla kot prva stanovalka. Poleg slikanja je njena strast tudi igranje klavirja - igra ga že več kot 60 let, in velik salonski klavir je celo podarila centru za starejše na Bonifiki.

Brez Gaje Novak, ki je vodja telovadbe, pa tudi ne bi šlo, pripomni Rosa Gina Brajko. “Imam 87 let, sem še vedno na nogah in to po njeni zaslugi in vajah, ki nam jih pokaže,” pravi Brajkova. Tudi sama je aktivna, ko soseda vsak drugi dan uči italijanskega jezika. Čeprav ne stanuje v oskrbovanih stanovanjih, se sosed stanovalcem pridruži skoraj vsak dan, tudi razgibalnih in dihalnih vaj, ki jih izvajajo zjutraj pred blokom, se redno udeležuje. Odkar se je v domu upokojencev v Olmu zamenjalo vodstvo, pa se vse bolj povezujejo tudi s tamkajšnjimi stanovalci, še dodajajo.

HELENA RACE


Najbolj brano