Knjige iz Kopra na ogled v ljubljanskem Nuku

Sinoči so v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani odprli razstavo knjig iz knjižnice Grisoni, ki že 65 let domuje v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Razstavljena bodo dela od 16. do 20. stoletja, ki so sicer za Koprčane na ogled v čitalnici domoznanskega oddelka osrednje koprske knjižnice.

NUK Foto: Wikipedija
NUK Foto: Wikipedija

LJUBLJANA >Izbrane knjige glede na avtorje, naslove in založnike predstavljajo pravo posebnost v primerjavi z drugimi knjižnimi zbirkami v Sloveniji, hkrati pa je to prva predstavitev knjig iz koprske knjižnice v slovenski prestolnici.

Knjige so še vedno dobro ohranjene

Razstava, ki bo tri mesece gostovala v osrednji avli Narodne in univerzitetne knjižnice, je plod sodelovanja med Petrom Štoko, vodjem domoznanskega oddelka koprske knjižnice, Veselinom Miškovićem iz NUK-a ter zgodovinarjem Salvatorjem Žitkom iz ZRS.

88

knjig je razstavljenih v Ljubljani

3288

knjig je v Grisonijevi knjižnici v Kopru

260.000

evrov je vrednost razstavljenih knjig

Strokovnjaki ocenjujejo, da je vrednost 88 knjig, ki bodo razstavljene, 260.000 evrov. Knjižnica grofa Francesca Grisonija je del koprske knjižnice od leta 1952, v njej pa je 3288 zvezkov, 784 knjižnih naslovov ter 675 zvezkov serijskih publikacij in periodike. Knjige so po dveh stoletjih dobro ohranjene. Enoten videz knjižnici dajejo polusnjene vezave s prehoda 18. v 19. stoletje, starejše knjige so večinoma vezane v pergament, periodika je broširana. Med drugim je v njej najti celoten Molierov dramski opus, dela Petrarce in Boccaccia, ogromno slovarjev, atlasov, bibliografij ... Polovica knjig je zgodovinskih, dobra četrtina odpade na književnost, ostala dela pa so s področja arhitekture, religije, naravoslovja, botanike in medicine.

Knjige je prevezoval v Parizu

V osrednji vitrini NUK-a je predstavljen tudi izvirni, nerealizirani arhitekturni projekt za podeželsko rezidenco Grisonijevih v Dajli, delo francoskega arhitekta Gabriela le Terrierja de Manetota iz leta 1798.

Grisoniji so živeli v Kopru od 15. stoletja dalje, od 17. stoletja pa so postali ena najbogatejših istrskih rodbin. Francesco Grisoni, ki je brez potomstva umrl 1841, je bil uspešen odvetnik in podjetnik. V njegovi lasti je bilo približno tri četrtine Piranskih solin, več palač in gradov po vsej Istri. Posvečal se je kultiviranju lastne osebnosti in izobrazbe, knjige pa je nakupil na trgovskih potovanjih po Evropi ter jih nato poslal na prevezavo v Pariz, da bi celotna knjižnica, ki je bila prvič omenjena leta 1822, dobila videz enovite zbirke.

Knjige iz Grisonijeve knjižnice so stalno na ogled v osrednji koprski knjižnici, vpogled vanje pa je dovoljen samo pod posebnimi pogoji.

DES


Najbolj brano