Kmetija je ujeta v zanko zaščite

Izjemno uspešna istrska kmetija Trček v Hrastovljah se razprostira na prvem vodovarstvenem območju reke Rižane. Tukaj veljajo strogi režimi in zaščitni ukrepi zaradi potencialne ogroženosti vodnega vira, ki napaja kraje v slovenski Istri. Po najslabšem scenariju bodo morali Trčkovi prav zaradi tega vsaj del svojih kmetijskih dejavnosti preseliti drugam, opustiti prašičerejo in se preusmeriti v konjerejo, do decembra pa imajo čas za priklop na kanalizacijsko omrežje, saj nepretočne greznice ne bodo smeli več uporabljati.

HRASTOVLJE > V 80. letih prejšnjega stoletja so v dolini reke Rižane izvajali hidrogeološke raziskave zaradi opredelitve vodovarstvenega območja. Določili so 247 kvadratnih kilometrov veliko vodozbirno območje, ki so ga razdelili na štiri vodovarstvene pasove. Takratna Skupnost obalnih občin je na podlagi teh raziskav leta 1988 sprejela odlok o zaščiti in varstvenih pasovih izvira Rižane.

Kmetija še preden so opredelili zaščito

Kmetijo Trček so zgradili, še preden so na tem območju določili vodovarstvene pasove. So pa njihova gospodarska poslopja od črpališča podtalnice Rižanskega vodovoda oddaljena le 240 metrov. “Tudi zato so nas v vlogi upravljalca vodovoda in vodnih objektov v bližini kmetije že večkrat pozvali k reševanju določenih zadev, vendar smo brez vsakršne pristojnosti,” opozarja Sara Milenkovski iz Rižanskega vodovoda.

Vlada je nato leta 2008 sprejela uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane in jo kasneje še dvakrat dopolnila oziroma spremenila. Ta dokument jasno določa ukrepe, prepovedi in omejitve znotraj posameznih vodovarstvenih pasov.

Med drugim so v uredbi določili, da mora kmetija Trček za zmanjšanje velikega tveganja za onesnaženje opustiti prašičerejo in se preusmeriti v konjerejo z omejenim številom glav živine. Nadalje, da je pod posebnimi pogoji dovoljena paša konj na za to določenih parcelah tudi znotraj najožjega območja. Med ukrepi, ki so jih dolžni spoštovati Trčkovi, pa najdemo še nujno ureditev odvodnjavanja padavinskih in kanalizacijskih voda v obstoječo kanalizacijsko omrežje Dol-Hrastovlje-Žgani, in sicer do 31. decembra letos.

Odpadne vode ogrožajo podtalnico

V Rižanskem vodovodu menijo, da so prav odpadne komunalne vode s kmetije sporne, saj predstavljajo potencialno možnost onesnaževanja podtalnice. “Predvidevamo, da bi zadostovalo, če bi bile prečiščene vsaj na mali komunalni čistilni napravi, če že ne priklopljene na kanalizacijsko omrežje,” ocenjuje Sara Milenkovski.

Hkrati ne pozabi dodati, da kmetija Trček ni veliko večji ali potencialno bolj ogrožajoč onesnaževalec podtalnice, kot so, denimo, železniški promet ali naselja znotraj vodozbirnega območja brez urejenega poteka odpadnih voda. “Nemogoče je ločiti ali določiti, kolikšni delež gre pripisati posameznemu onesnaževalcu, saj je vodozbirno območje izjemno obsežno. Seveda pa voda iz vodnega vira Rižana ni pitna brez predhodne obdelave, zato imamo v Cepkih vodarno s tehnologijo ultrafiltracije, ki vodo prečisti do vrhunske kakovosti,” poudarja.

Slovenija mora pri gradnji kanalizacijskih omrežij in uporabi komunalnih čistilnih naprav ter izpolnjevanju drugih predpisanih zahtev spoštovati roke, ki jih je Evropa določila v Direktivi 91/271/EGS.

Razmišljajo tudi o selitvi drugam

V koprski občini so že pred časom z družino Trček tehtali morebitno selitev dela njihove kmetijske dejavnosti, natančneje prašičereje in predelave suhomesnatih izdelkov, ki po trenutno veljavni uredbi ni več dovoljena na območju Hrastovelj.

“Loka oziroma Predloka sta predstavljali možni lokaciji, ki bi bili ustrezni tako za vzpostavitev logistike povezane z njihovo dejavnostjo, kot tudi zaradi primernih prostorskih možnosti za ukvarjanje s prašičerejo. Žal se je izkazalo, da tam trenutno ni razpoložljivih stavbnih zemljišč. Ta pa so nujna, saj bi bilo treba postaviti objekte za vzrejo prašičev in predelavo suhomesnatih izdelkov,” pojasnjujejo v občini.

Vlada določi vodovarstveno območje, da zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja. To bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. V prvem vodovarstvenem območju velja najstrožji režim, ker gre za območje blizu zajetja. V tem najožjem notranjem območju onesnaževala hitro dospejo do zajetja.

Višinska razlika draži naložbo

Iztok Trček zdaj upa, da se bodo pogovori prelevili v konkretne rešitve. Pravi, da zaradi številnih birokratskih omejitev trpi zlasti njihova dejavnost. Kmetija je sicer od obstoječega kanalizacijskega voda Dol-Hrastovlje-Žgani oddaljena le 250 metrov, vendar priključitev na omrežje ovira višinska razlika, zaradi česar bi morali zgraditi še močno pretočno črpalko. Za zdaj je - kot kaže - ta naložba v predalu, saj gre za precej zahteven finančni zalogaj.

So pa Trčkovi v navezi z ministrstvom za okolje, s katerim želijo doreči jasne pogoje za gradnjo posebne nepretočne greznice ob hiši. “Do zdaj smo imeli neprepustno greznico, ki jo je Komunala po potrebi praznila. V prihodnje nameravamo zgraditi posebno greznico, ki je nekoliko dvignjena, da je videti morebitne izpuste, poleg tega je opremljena s posebnimi alarmi,” napoveduje Trček.

NATAŠA HLAJ

---