Kje ste, mentorice in bodoče kolegice?

Projekt Kolegice, prek katerega istrske študentke iščejo že zaposlene ženske, ki bi jim občasno svetovale kot mentorice, torej kolegice, nikakor ne zaživi. V Istri doslej še nobena ni imela časa, da bi mladim ženskam dala brezplačen nasvet.

KOPER > V ospredju projekta Kolegice, ki je nastal v sklopu zavoda Nefiks in deluje še v Ljubljani, Mariboru, Ormožu in Litiji, so mlade ženske, študentke ali nezaposlene diplomantke, ki bi od že zaposlenih žensk izvedele, kaj jih čaka v praksi na delovnih mestih.

Raziskave in statistike kažejo, da se mlade ženske pri zaposlovanju srečujejo z večjimi težavami kakor moški. Lani je bilo med brezposelnimi 13 odstotkov žensk med 25. in 35. letom starosti, med njimi jih ima skoraj 37 odstotkov visokošolsko izobrazbo.

Koprska izpostava Kolegic je nastala 17. novembra lani, ko se je prvič srečalo 15 zagrizenih deklet. Naredile so zaposlitveni načrt ter se lotile iskanja mentoric, torej žensk, zaposlenih v stroki, ki bi jim predstavile stvarnost poklica. “Želele smo in si še vedno želimo bolje spoznati področja dela v prometu, logistiki, transportu, za kar se tudi izobražujemo,” pojasnjuje Adisa Adrović, vodja koprskega kluba Kolegice in študentka fakultete za pomorstvo in promet. Sestavile so seznam žensk, ki bi jim lahko pomagale, pisale so jim in jih prosile za pomoč, a načrti se niso izšli. “Za nas še nobena med njimi ni imela časa,” je odzive pod črto strnila Adisa Adrović.

Deklet, ki še vedno upajo, da bo projekt v Istri zaživel, ni več 15, pač pa so samo še štiri. Sara Rus dodaja: “Če bi mene prosili za mentorstvo, bi se zagotovo odzvala, pomagala bi študentom. Res smo doživele hladen tuš. Razumemo, da ljudje po službi hitijo k otrokom, družini. A da med sto poklicanimi ne najdemo nobene, pa smo res presenečene. Morda so že pozabili, kako izgubljeni so nekoč bili.”

Januarja so znova skušale prebuditi istrske ženske. Približno stotim so poslale vabila na dogodek, na katerem bi naredile nekakšno žensko gibanje. “Želele smo, da bi se ženske začele povezovati, si pomagati. Srečanje smo morale odpovedati, saj ni bilo nobenega odziva. Je Istra res tako zaspana?” se sprašuje Adisa Adrović.

O željah, da bi si nabrale nekaj izkušenj že za časa študija, pa Lara Kresevič pove: “Če bi bile bolje usposobljene, bi lahko rekle, to sem pa že videla, s tem sem že delala. Pa da bi na terenu vedele, kaj naj počnemo. Našim kolegom se že dogaja, da jim zaposleni odrekajo pomoč, nasvet, češ predstavljate nam konkurenco. Res si ne želimo samo kuhati kav in fotokopirati papirjev,” v imenu kolegic strne želje Lara Kresevič.

ALENKA PENJAK

---