Kdo je kriv za podražitev obnove mandrača?

Občina Piran vztraja pri tožbi zoper zavod za varstvo kulturne dediščine. Zaradi podražitve obnove mandrača v Piranu skuša od njega izterjati dobrega pol milijona evrov. Poravnava med obema stranema ni uspela in včeraj sta se srečali na koprskem okrožnem sodišču.

KOPER > Piranska občina je od zavoda za varstvo kulturne dediščine s tožbo sprva zahtevala 1,052 milijona evrov. Za toliko naj bi se podražila obnova piranskega mandrača, ko so morali opraviti dodatna dela, ki jih je zahteval naknadni konservatorski načrt. Aprila je občina zahtevek znižala na dobrih 584.000 evrov.

Kljub nižjemu zahtevku pa zavod in občina nista našla skupnega jezika in se nista poravnavala. Zavod bi pristal le na to, da bi občina odstopila od tožbe, obe strani pa bi si razdelili doslej nastale stroške. Za občino pa to ni bilo sprejemljivo in bo sodišču skušala dokazati, da je zavod kriv za podražitev obnove mandrača.

Tako naj bi 151.289 evrov stroškov nastalo zaradi neustreznega oziroma nestrokovnega navodila Bruna Purgerja, ki je bil v času obnove mandrača vodja piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Podpisal se je pod soglasje za betoniranje obalnega zidu, ki ga je občina tudi izvedla. “Naknadno je zavod spremenil stališče in v spremenjenih kulturno-varstvenih pogojih navedel, da je treba porušiti zid, odstraniti beton in postaviti tlak. Posledica navodila je, da je občina imela stroške,” je včeraj na sodišču navedel odvetnik občine Peter Kos.

Poleg tega bi občina, ki je 2,4 milijone evrov za obnovo ribiškega pristanišča v Piranu dobila iz evropskega sklada za ribištvo, lahko zaprosila za višji znesek, je dodal. “Zavod je dal dodatne kulturnovarstvene pogoje, ko je že bila izdelana vsa investicijska dokumentacija. Če bi imeli te pogoje že pred oddajo vloge evropskemu skladu za ribištvo, bi oddali višji predlog za sofinanciranje,” je dejal Peter Kos.

Odvetnik zavoda za varstvo kulturne dediščine Primož Cegnar pa je še enkrat pojasnil, da zavod izda pogoje na osnovi vloge, ki jo prejme. V vlogi, ki so jo prejeli 2008 je bil predvidena le sanacija obalnega zidu. “Do sprememb je prišlo, ker idejni projekt, ki ga je občina leta 2008 predložila zavodu, ni predvidel rušenja zidu. Kulturnovarstvene pogoje pa je zavod leta 2011 izdal, ko je prišlo do rušenja obale in je bilo treba na novo določiti pogoje in izdelati konservatorski načrt,” je dejal Cegnar. Dodaja pa, da je občina že, ko je prvič zaprosila zavod za soglasje, vedela, da obnova mandrača ne bo enostavna, saj je imela v rokah mnenje Uga Fonde, ki je pod vodo pregledal obalni zid. Kljub temu je predvidela le enostaven oziroma manj zahteven poseg.

Sojenje se bo nadaljevalo 16. septembra, ko bo sodnica Samanta Nusdorfer zaslišala priče Ljuba Bertoka (vodja občinskega urada za gospodarstvo in turizem), Bruna Purgerja in Danielo Tomšič iz zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektantov in izvedenca gradbene stroke.

HELENA RACE

---