Kanalizacija v vsako vas, na voljo pa vse manj denarja

Slovenija je v obdobju 2014-2020 upravičena do 3,26 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada. To je za milijardo manj kot v preteklem obdobju, vseeno pa bodo občine lahko s tem denarjem še naprej gradile kanalizacijo, a predvsem na večjih območjih z več kot 2000 krajani. V Istri jasnih odgovorov, kako bodo rešili zagato v manjših zaselkih, še nimajo.

ISTRA > V izolski občini si že zdaj belijo glavo, kje bodo dobili 3,6 milijona evrov za gradnjo kanalizacijskega obroča okrog Šareda in kanalizacijskega kolektorja za navezavo na mestno omrežje. Na Šaredu je za zdaj samo 112 hiš, krajanov je najbrž manj kot 500.

Z aglomeracijami, večjimi naselji torej, ki tvorijo zaokroženo celoto, določijo območja, na katerih je treba zgraditi kanalizacijo. Upravičena so že naselja z več kot 50 prebivalci oziroma več kot desetimi krajani na hektarju površin, vendar državni normativi dopuščajo, da določenega odstotka najbolj oddaljenih hiš ni treba priklopiti na omrežje (tam dovolijo male čistilne naprave). Občine pa predlagajo, da bi znižali kriterije za izvedbo kanalizacije, da bi bila do nje upravičena naselja z najmanj 2000 prebivalci. Menijo tudi, da bi država oziroma Evropa morali podaljšati roke za izvedbo kanalizacije, vsaj za pet do deset let, kajti občine nimajo dovolj denarja.

“Ne vem še, čemu se bomo morali odreči, da bomo zbrali ta denar. Več bo znanega ob sprejetju občinskega proračuna za prihodnje leto,” pravi izolski župan Igor Kolenc. Proračun naj bi obravnavali novembra ali decembra. Želi pa si, da bi kanalizacijski obroč začeli graditi leta 2016 in ga leto zatem končali.

Občina je nedavno zgradila kanalizacijo v starem delu Kort. Stala jo je 1,9 milijona evrov, glavnino, kar 1,2 milijona nepovratnega denarja, pa je dobila iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Težavne so tudi Šentjane v piranski občini

V noveliranem operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda iz leta 2011 so v piranski občini opredelili deset aglomeracijskih območij: Sečovlje, po dve območji v Dragonji in Novi vasi, Sv. Peter, Padna, Lucija (zaobjema tudi Portorož in Piran), Seča ter Parecag. Javna infrastruktura mora biti tam zgrajena do konca leta 2015 oziroma 2017.

Strnjena naselja, kot so Lucija, Portorož in Piran, so z infrastrukturo dobro pokrita. V aglomeraciji Lucija pa so največja težava Šentjane. “Za dve od petih tras na Šentjanah so že izdana gradbena dovoljenja. Pridobivanje dokumentacije za ostale trase je v sklepni etapi. Največja težava so redko poseljena območja, kjer lahko strošek na enoto priključka doseže tudi 20.000 evrov. Zato razmišljamo, da bi tam, kjer javne infrastrukture po zakonu ni obvezno zgraditi, občina subvencionirala gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav,” pojasnjuje namestnik direktorja Okolja Piran Alen Radojkovič.

V piranski občini potrjujejo navedbe, da imajo največje sive lise osnovne komunalne infrastrukture na Šentjanah, v Strunjanu, Novi vasi, Sv. Petru, kjer so jo delno že zgradili, in v delu Parecaga. Čeprav za vso manjkajočo kanalizacijsko infrastrukturo še nimajo potrebne dokumentacije, v Okolju ocenjujejo, da bi jih izvedba stala do 13 do 14 milijonov evrov, če bi želeli rešiti še vprašanje vdora morske vode v piranskem mestnem jedru. Samo slednje vrednotijo na tri do pet milijonov evrov.

Kje bo torej občina dobila denar? “V proračunu in prek morebitnih namenskih razpisov, lahko tudi iz komunalnega prispevka, če bi se občinski svet tako odločil. V nasprotnem primeru se bo gradnja infrastrukture zavlekla,” odgovarjajo v občini. V Okolju omenjajo še omrežnino za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, s katero vzdržujejo sistem in gradijo novo infrastrukturo. Na leto tako zberejo približno 850.000 evrov.

Kanalizacija v Škofijah, Dekanih, Bragetih

V največji, koprski občini, ki ima tudi največ podeželja, pravijo, da se bodo komunalnega urejanja morali lotiti celostno, hkrati z gradnjo vodovodov, električnih in kabelskih omrežij ter kanalizacije.

Med kraje s prednostnimi naložbami v komunalno infrastrukturo štejejo Škofije, Dekane in Bragete v bližini Hrvatinov. “Škofije, kjer smo delno končali prvo etapo (Sp. Škofije, Fortezza), smo na razpis za razvoj regij prijavili še drugi del (zgornji del Sp. Škofij, območje Čuka). Naložba je vredna milijon evrov. Na ta razpis smo prijavili tudi ureditev kanalizacije in rekonstrukcijo vodovoda na Bragetih za približno 600.000 evrov ter kanalizacijo in vodovod Loka za 1,5 milijona evra. Za vse tri naložbe pričakujemo, da bomo sklepe o financiranju dobili v drugi polovici avgusta,” utemeljujejo v Komunali Koper.

Konec junija so na upravno enoto vložili projektno dokumentacijo za gradnjo druge etape meteorne in fekalne kanalizacije na Zg. Škofijah, katere vrednost ocenjujejo na šest milijonov evrov. Pripravili so tudi projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v Dekanih, za območje pod stadionom; še ta mesec bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje. Naložba je vredna 2,7 milijona evrov.

V Bertokih in Hrvatinih je večina kanalizacijskega sistema že zgrajena in priključena na centralno čistilno napravo. “V prihodnjih letih pa bo ta sistem potrebno dograditi,” napovedujejo v Komunali.

Opozarjajo še, da kohezijski sklad ni edini vir evropskega sofinanciranja: “Zato si bomo denar še naprej prizadevali dobiti tudi iz čezmejnih operativnih programov in celostnih teritorialnih naložb, s katerimi bomo skušali odpraviti prav sive lise komunalne infrastrukture.”

Slovenija črpa denar iz treh virov

Evropska kohezijska politika zajema tri sklade:

> evropski sklad za regionalni razvoj,

> evropski socialni sklad in

> kohezijski sklad.

Z izjemo slednjega se bo denar po novem delil na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Več denarja (1,27 milijarde) bo dobila vzhodna regija, zahodni bo ostalo 855 milijonov evrov. Za gradnjo okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije pa je celotna Slovenija upravičena do 1,06 milijarde.

MIRJANA CERIN

---