Kampus ne bo več sameval

Doslej edini zgrajeni objekt Kampusa Livade, Bio-naravoslovni center, ki ima pet etaž in 3500 kvadratnih metrov prostorov, še kar sameva, čeprav so ga slavnostno odprli že pred dvema mesecema. Zdaj na Univerzi na Primorskem (UP) zagotavljajo, da bo oživel kmalu po novoletnih praznikih. Prvi se bodo vselili raziskovalci, sredi februarja oziroma ob začetku drugega semestra jim bodo sledili nekateri študentje Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Slavnostno odprtje prvega  objekta Kampusa Livade je bilo 27. oktobra, zdaj je še prazen.      Foto: Zdravko Primožič
Slavnostno odprtje prvega objekta Kampusa Livade je bilo 27. oktobra, zdaj je še prazen.  Foto: Zdravko Primožič

LIVADE > Ob slavnostnem odprtju, devet dni pred rektorskimi volitvami, je bil objekt bolj kot ne prazen. “Ker smo vrhunsko raziskovalno opremo za Center mediteranskih kultur, denimo, naročali z vsega sveta, tudi iz ZDA in Japonske, zaradi česar je potovala več mesecev,” utemeljuje prorektor UP za ekonomiko in finance Rok Strašek. Za to opremo so iz evropskih strukturnih skladov dobili 1,8 milijona evrov. Delno pa so jo plačali tudi s 3,5 milijona evrov poroštvenega posojila, ki so ga obenem namenili za dokončanje gradbenih del. Objekt so financirali še s pomočjo evropskih projektov Sigma 1 in 2, državnega proračuna in lastnega denarja. S projektiranjem, gradnjo in opremo pa je vreden kar 11,2 milijona evrov. Od tega je 3,1 milijona evropskega denarja. Prav zaradi evropskega financiranja pa so po Straškovih besedah morali pohiteti z odprtjem.

“Prvi objekt kampusa je pretežno namenjen raziskovalni dejavnosti. Ima le štiri klasične predavalnice in tri 'vajalnice', ki bolj kot na predavalnice spominjajo na laboratorije. Čeprav se bodo v Livade preselili nekateri oddelki Fakultete za matematiko, bodo njeni matematični in računalniški programi do nadaljnjega ostali v Kopru,” navaja Strašek.

Celoten kampus so pred leti ovrednotili na skoraj 80 milijonov evrov - zrasti bi morali še trije objekti, podobni zdajšnjemu, ki bi bili povezani med seboj, pa tudi trije stolpiči študentskih domov, telovadnica in upravna stavba. Slednjo so predvideli na zdajšnjem parkirišču, medtem ko so parkirna mesta zasnovali v kletnih prostorih nezgrajenih stavb.

Gradnjo naj bi nadaljevali z drugim objektom in študentskimi domovi, kar pa je odvisno od evropskega denarja iz Teaming programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Od 31 projektov, ki jih je izbrala Evropska komisija, sta dva slovenska, enega (Innorenew Coe) vodi prav UP skupaj z osmimi partnerji in pod mentorstvom nemškega WKI Fraunhofer Institute. S projektom želijo vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja.

V prvem delu razpisa so že dobili 500.000 evrov nepovratnega denarja. Če bodo uspešni tudi v drugi etapi, se konec oktobra prihodnje leto UP nadeja 20 milijonov evrov. Podoben znesek bi morala primakniti država, za kar so z ministrstvom za gospodarstvo že podpisali pismo o nameri, poudarja Strašek. Pogoj pa je, da do konca aprila pripravijo elaborat za ta center odličnosti. S pridobljenimi 500.000 evri so angažirali strokovnjake in vodenje projekta zaupali Andreji Kutnar, predstojnici oddelka za tehnologijo Inštituta Andrej Marušič.

Kdo vse bo v kampusu?

Med prvimi se bodo vselili:

> Center mediteranskih kultur Znanstveno raziskovalnega središča

> Inštitut za kineziološke raziskave,

> študijski programi aplikativne kineziologije,

> oddelek za aplikativno naravoslovje,

> oddelek za biodiverziteto (zadnji trije pod okriljem Fakultete za matematiko, čeprav se bo aplikativna kineziologija osamosvojila).

Sledili bodo:

> Inštitut za živila, prehrano in zdravje Fakultete za vede o zdravju,

> Fakulteta za grajeno okolje (vpis prvih študentov napovedujejo za novo študijsko leto),

> oddelki in inštituti Znanstveno raziskovalnega središča (za biodiverzitetne študije in za oljkarstvo),

> dva centra UP (za avdiovizualno kulturo oziroma za gastronomijo in kulturo vina).

MIRJANA CERIN


Najbolj brano