Kamarški kobili se bosta vrnili v zatok

Naravni rezervat Škocjanski zatok je že od oktobra zaprt za obiskovalce, saj podjetje Adriaing tam opravlja obsežna gradbena dela, ki bodo trajala kar eno leto. V tem času bodo zgradili informacijski center, parkirišče, hlev, osrednje in male opazovalnice ter obnovili opazovališča in servisne objekte.

Odpri galerijo

KOPER > Gradnja poteka tako, kot je bilo načrtovano. Čeprav so imeli kar nekaj težav zaradi obilnega jesenskega deževja, direktor Adriainga Matjaž Andrejašič ocenjuje, da bodo dela kmalu nadoknadili. V teh dneh končujejo temeljenje objektov na vhodu v naravni rezervat, nato pa bodo postavili ploščo za leseno konstrukcijo centra za obiskovalce.

Ker so pernati prebivalci zatoka odleteli, lahko gradbinci nemoteno opravljajo tudi hrupnejše zemeljske posege; s takšnimi deli pa bodo morali prenehati, ko se bo začela gnezdilna sezona. V Adriaingu po potrebi upoštevajo navodila in priporočila Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Kaže, da je to pravi pristop, saj naravovarstveni nadzornik Borut Mozetič iz društva pritrjuje, da so se z gradbincem uspeli dogovoriti prav vse, predvsem pa uskladiti časovne načrte, zato, da bodo obsežni posegi čim manj moteči za živelj v zatoku.

Škocjanski zatok bo s tokratnimi posegi dočakal zadnjo fazo urejanja. Gre za naložbo, ki je vredna dobrih 3,3 milijona evrov, pri čemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,3 milijona.

V zimskih mesecih tako kljub gradnji v ograjeni laguni, obdani z električnim pastirjem, ostajajo boškarina Primo in Gardelin, krava Bruna in telica Viola. Takoj ko bo nared novi hlev z ogrado, bodo živali preselili.

V štali bo prostor za spravilo kmetijske mehanizacije, skladiščenje sena, manjša delavnica, trije pokriti ogrevani boksi za primer veterinarske oskrbe in nekaj nadkritih boksov. Pred hlevom pa bo še velika obora za socializacijo konj. “Veselimo se že tudi ponovne vrnitve kamarških kobil, saj bo v prihodnje v zatoku bolje poskrbljeno za varnost in nadzor,” napoveduje Mozetič.

Streho informacijskega centra za obiskovalce bodo ozelenili z avtohtonimi rastlinami, na objektu pa so predvidena mesta za gnezdenje ptic pod napušči teras. Na vstopu v zatok bo parkirišče za 40 avtomobilov in tri avtobuse, otroško igrišče in zunanji montažni toaletni prostori.

Od leta 2001 so v 122 hektarjev velikem naravnem rezervatu opazili več kot 240 vrst ptic, kar je več kot 60 odstotkov vseh opaženih vrst v Sloveniji.

“Osrednja opazovalnica ob krožni učni poti bo zasnovana kot valj, ker so pogledi iz te točke na vse strani enako pomembni. Kletni del objekta bo betonski, ker je predvideno opazovanje podvodnega sveta skozi okna v sladkovodnem delu močvirja,” Mozetič niza zanimivosti o bodoči podobi naravnega rezervata. Sicer pa bodo med drugim obnovili še obstoječa opazovališča, dokončali opazovališče na Bertoški bonifiki in zgradili opazovalni stolp pri ankaranski vpadnici.

Projektno dokumentacijo so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar. Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka, denimo, nosilni stebri objektov s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo. NATAŠA HLAJ

---