Javna razgrnitev osnutka DPN za hitro cesto Koper-Dragonja

Od danes do 21. novembra bo potekala razgrnitev državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto Koper-Dragonja. Gre za projekt, ki bi končno sprostil tranzitni promet proti Hrvaški, ki še vedno močno obremenjuje območje obalnih občin. Čeprav je do uresničitve še daleč, bodo občani lahko v okviru razgrnitve dali svoje pripombe in predloge.

Na Darsu bi hitro cesto do Dragonje gradili po etapah. Začeli 
bi z razcepom Škocjan in končali s priključkom na šmarsko 
tripasovnico; s tem bi razbremenili območje med Slavčkom in 
Tomosom.
Na Darsu bi hitro cesto do Dragonje gradili po etapah. Začeli bi z razcepom Škocjan in končali s priključkom na šmarsko tripasovnico; s tem bi razbremenili območje med Slavčkom in Tomosom.  

KOPER > Javna razgrnitev bo potekala v času uradnih ur v prostorih direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri ministrstvu za okolje in prostor ter v prostorih občin Koper, Izola in Piran. Poleg tega bodo organizirali tri javne obravnave, in sicer v ponedeljek, 7. novembra, v Avditoriju Portorož in v dvorani Krajevne skupnosti Korte, ter naslednji dan v Gledališču Koper.

Javnost ima v času javne razgrnitve pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer pisno na obrazcu za pripombe, ki je na voljo na mestih javne razgrnitve, po pošti na naslov direktorata za prostor ter na elektronski naslov okoljskega ministrstva s pripisom “DPN za HC Koper-Dragonja”. Okoljsko in infrastrukturno ministrstvo bosta pripombe in predloge proučili v roku 60 dni.

Do razcepa Škocjan trasa poteka po trasi obstoječe hitre ceste med Škocjanom in Koprom. Na tem odseku je predvidena širitev ceste na šest pasov z dvema pasovoma za prepletanje med razcepom Srmin in razcepom Škocjan, izhaja iz dokumentacije, dostopne na spletni strani ministrstva za okolje.

V območju razcepa Škocjan trasa zavije proti jugu in se takoj zareže v Škocjanski hrib, ki ga preči s pokritim vkopom Škocjan. Po prehodu Škocjanskega hriba se trasa spusti v ravnino Badaševice in Pjažentina in v nadaljevanju preči v nasipu zahodni rob ravnine Pradišjol ter v podvozu prečka Šmarsko cesto. Na tem mestu je lociran priključek Šalara in obojestranska oskrbna postaja Šalara.

Za priključkom Šalara se trasa zaje v pobočje severozahodno od Šmarske ceste. Dolino Stare Šalare preči trasa z viaduktom in do vhoda v predor Šmarje poteka v desni krivini. Po izhodu iz predora se trasa spusti v dolino Drnice, kjer je locirana obojestranska oskrbna postaja Bandel. V nadaljnjem poteku se trasa tlorisno prilagaja poteku sedanje glavne ceste.

Gradnja hitre ceste do mejnega prehoda Dragonja bi močno razbremenila promet na območju istrskih občin na relaciji med Koprom (skozi predor Markovec), Izolo in Portorožem oziroma Lucijo.

Istrski župani so pred časom od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča dobili zagotovilo, da promet po hitri cesti do Lucije, ki bi pomenila slepo črevo za promet iz notranjosti države proti Hrvaški, ne bo stekel pred ureditvijo ceste do mejnega prehoda Dragonja. Nejasna pa je usoda predloga županov, da bi traso hitre ceste proti Dragonji navezali na hitro cesto Koper-Izola tik ob izhodu iz predora Markovec.

STA


Najbolj brano