Bo mladina žrtev političnega spora?

Člani Društva prijateljev zmernega napredka, ki delujejo v prostorih MKSMC Koper v Gregorčičevi ulici 4, so po napovedi občine Koper, da jih namerava izseliti, organizirali tiskovno konferenco. Na njej so besedo dobili člani nevladnih organizacij in sorodno misleči posamezniki.

Odpri galerijo

KOPER > Nekateri so poudarjali, da je podpora MKSMC pravzaprav podpora predsedniku Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN) Marku Breclju, brez katerega se klub tako dolgo ne bi obdržal. Drugi pa so tudi opozorili, da programe mladinskega kluba ustvarjajo različna društva in posamezniki ter da kluba ne gre enačiti z Brecljem.

Prišli so ljudje, ki si od Beltincev do Maribora, Velenja, Ljubljane in Železnikov prizadevajo, da bi imeli mladi, ki jih prostori, kot so gostinski lokali ali diskoteke, ne pritegnejo, svojo alternativo. V občinstvu, ki je s svojo prisotnostjo podprlo klub oziroma Breclja, so bili tudi profesorica Vesna Mikolič in pisatelj Franjo Frančič. Zbranim je glasbenik Franci Blašković povedal, da bi moral klub postati zaščiteni spomenik, saj je v njem igralo nešteto glasbenikov, ki jim je predstavljal odskočno desko ali pa potrditev, da jih ljudje poslušajo. Sociolog Tonči Kuzmanić je poudaril, da gre v primeru izselitve DPZN za “ultrapolitično zadevo”.

Več v petkovi prilogi 7. val.

Matej Verbajs iz Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOs) je med drugim tudi povedal, da dogajanje v klubu ocenjujejo “kot vrhunsko”. Samo Vesel iz Mladinskega centra Postojna se boji, da bo način izselitve društva, kot so si ga zamislili v občinskih službah, postal stalnica po Sloveniji. “Zgledi žal vlečejo. Sistem je ustrojen tako, da se lokalni šerifi vse prevečkrat odločajo na podlagi tega, koga bolj sovražijo in koga manj. Če jim ne prodaš duše, je nimajo v posesti in jo izženejo iz svojih domen.” Janez Leban iz tolminskega Minka je prišel v znak podpore predvsem ljudem, ki v teh prostorih delajo. “Bojim se, da nekateri po Sloveniji samo čakajo na to, kar se bo v Kopru zgodilo, in nadaljevali po tem zgledu.”

Samuel Simonovič, ki že dolga leta deluje v MKSMC, je prav tako stopil na oder. “Vsebine, ki se tukaj dogajajo, predvsem ne gre enačiti z Markom Brecljem. Delujoči mladi želimo uresničiti svoj program in svoje želje.” Matevž Pucer je v imenu neformalnega združenja mladih, ki aktivno delujejo v prostorih MKSMC in so v zadnjih letih izpeljali več kot 200 dogodkov, katerih se je udeležilo tudi po 100 in več ljudi, dodal, da jih žali občinska izjava, da programi v MKC “že dolgo niso bili več namenjeni mladini”. Ne morejo se znebiti niti občutka, da gre pri tem za spor med dvema političnima silama, pri čemer se bojijo, da bodo kratko potegnili tretji - mladina.

Na koprskega župana Borisa Popoviča so se s skupnim odprtim pismom obrnili tudi Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Združenje Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Društvo Kralji ulice, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Inštitut za politike prostora ter YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. V omenjenih organizacijah ne oporekajo pravici občine, da ponovno prevzame v posest prostore, ki so v njeni lasti, “vendar pa bi od odgovornega gospodarja pričakovali, da bo svojo odločitev sprejel pretehtano in obenem dobro utemeljil”. Kot poudarjajo, DPZN redno izvaja mladinske programe in dosega pomembnejše dosežke pri razvoju in povezovanju mladinskega dela, zaprtje koprskega mladinskega in kulturnega centra pa bi poleg dejavnosti DPZN ogrozilo tudi aktivnosti številnih drugih, ki delujejo v koprskem lokalnem okolju. Zaradi tega izražajo upanje, da bodo na občini ponovno pretehtali svojo odločitev, ter predlagajo, da si mesto zanjo vzame čas in jo sprejme v dialogu in skozi odprto razpravo. STA

ALENKA PENJAK

---