Izolski proračun napihnili za šest milijonov evrov

Tik pred iztekom leta bo izolski občinski svet jutri obravnaval predlog odloka o rebalansu letošnjega proračuna občine. Prvotno sprejeti proračun bodo precej oklestili - predvidene prihodke s 27,5 milijona evrov na 21,2 in načrtovane odhodke z 28 na 21,7 milijona. Pri tem bo nastal primanjkljaj v višini 545.746 evrov.

Med večjimi naložbami v zadnjih dveh letih v Izoli je bila preplastitev stadiona z umetno travo, za kar so plačali slabih 420.000 evrov. Razsvetljava in  bližnji pomožni igrišči še čakata na  boljše čase. 
 Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Med večjimi naložbami v zadnjih dveh letih v Izoli je bila preplastitev stadiona z umetno travo, za kar so plačali slabih 420.000 evrov. Razsvetljava in bližnji pomožni igrišči še čakata na boljše čase.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa

IZOLA > Tako poznemu datumu rebalansa botrujejo nedavne lokalne volitve, zaradi katerih so morali na novo imenovati delovna telesa občinskega sveta, pravi v.d. direktorja občinske uprave Marko Unterlechner.

Izolski občinski svet je dveletni proračun za leto 2013 in 2014 sprejel na seji 20. decembra leta 2012. Čeprav je bil predlog dokumenta težak kar 54,5 milijona evrov, so ga sprejeli presenetljivo hitro. Največ časa so namenili vprašanju, koliko nameniti izolskemu športu oziroma, ali naj denar porabijo za ureditev rekreacijskega parka Livade (kar je predlagal SD) ali pa za rokometno dvorano v Kraški ulici in razsvetljavo mestnega stadiona (za kar se je zavzemal SDS).

Zdaj že nekdanji svetnik Davorin Adler iz vrst LDS je občinski svet pozval, naj v kriznih časih sprejme zgolj proračun za eno leto, češ da bo v vsakem primeru potreben rebalans. Župan Igor Kolenc pa je takrat pojasnil, da je predlog proračuna načrtno “napihnil”, sicer ne bi mogli izpeljati nobene resnejše naložbe in se nadejati evropskega denarja.

Ob sprejemanju proračuna so se svetniki dogovorili, da bo občina zagotovila denar tako za obnovo strehe rokometne dvorane kot za razsvetljavo stadiona. Slednjega še niso naredili, čeprav so naložbo ovrednotili na “le” 200.000 evrov.

Prav pri prihodkih, prejetih iz državnega in evropskega proračuna, ter prihodkih, pridobljenih s prodajo stavbnih zemljišč, je občina dobila precej manj, kot se je nadejala. S prodajo zemljišč bi morala iztržiti 7,6 milijona evrov, pa je le milijon, od države in EU pa ji je namesto štirih milijonov evrov kapnilo le 2,8 milijona.

Med izvrševanjem proračuna je župan Kolenc kar nekajkrat prerazporedil denar znotraj posameznih postavk. Kot pojasnjuje Unterlechner, so to narekovali poravnava z Marinvestom in plačilo koncesnine (skupaj 1,65 milijona nenačrtovanih prihodkov), nakup Marinvestovih plavajočih pomolov (500.000 nepredvidenih odhodkov), plačilo poskusnega obratovanja čistilne naprave na Srminu pred petimi leti (dobrih 300.000 evrov odhodkov) ... Poleg tega je morala občina najprej kupiti nekaj Petrolovih zemljišč na območju krožišča ob bodoči hitri cesti Koper-Izola, zatem pa jih prodati Darsu. “Razmerje med tekočimi prihodki in odhodki ter investicijskimi odhodki se je spremenilo. Zato je potreben rebalans proračuna,” utemeljuje Unterlechner.

In kje je nastal razkol pri odhodkih? Predvsem pri investicijskih, mišljenih za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. Namesto enajst milijonov so za ta namen porabili manj kot 3,3 milijona evrov.

V občinski upravi pa še vedno dopuščajo možnost, da se bo z globami v blagajno nateklo približno 269.000 evrov ter da bo šlo za plače in druge izdatke zaposlenih 1,581.572 evrov. Zadolževanje ostaja kot predvideno v višini 1,5 milijona, stare dolgove naj bi zmanjšali za skoraj 900.000 evrov. Na računih občine bo ostalo še 54.773 evrov, ob izteku lanskega leta pa je 600.000.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano