Izolani bodo svoj del obalne ceste obdržali

Izolski župan Igor Kolenc je napovedal, da Izola ne bo sledila koprskemu zgledu in državi oziroma direkciji za infrastrukturo ne bo vrnila svojega dela obalne ceste. Koprska občina bo namreč svoj del ceste med Koprom in Izolo vrnila direkciji, ki je z njo upravljala do odprtja hitre ceste med obema mestoma.

IZOLA, KOPER> “Koprska občina mora najprej poslati prošnjo za prekategorizacijo ceste, ki je še nismo dobili. Prošnjo bomo preučili in, če se bosta s tem predlogom strinjali obe občini, bosta cesto lahko izvzeli iz občinskih aktov, ki urejajo kategorizacijo občinskih cest. Vlada pa bo cesto prekategorizirala v državno,” pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Obenem opozarjajo, da bosta občini z obalno cesto upravljali vse dokler cesta formalno ne bo državna, pa čeprav bi jo vmes morda izvzeli iz svojih aktov o kategorizaciji cest.

Tudi Kolenc kritičen do države

Po naših informacijah občini obalne ceste sploh še nista vnesli v svoje akte. Ministrstvo pa pričakuje, da se bodo za vrnitev ceste odločili tudi v Izoli. Vendar tam ne vidijo razlogov, da bi svoj del ceste dali državi. “Cesto smo komaj dobili. Na njenem območju si želimo urediti turistične in rekreacijske površine, saj gre za strateško zelo pomembno območje,” je za naš časopis včeraj povedal župan Igor Kolenc.

“Minister Peter Gašperšič na sestanku z županom Popovičem ni izjavil, da lokalnih vinjet ne bo. Podal je le informacijo, da jih ne bo v kratkem in da Dars pripravlja študijo, s katero bo dobil odgovore na odprta vprašanja glede uvedbe takšnih vinjet. Rezultati študije bodo znani predvidoma prihodnje leto, od njih pa bodo odvisne nadaljnje odločitve,” pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu. Še do nedavnega so rezultate študije napovedovali do konca letošnjega leta.

Čeprav z namerami koprske občine formalno ni seznanjen in je zanje izvedel iz medijev, meni, da ni v odnosih med občinama nobenih težav in da vselej sodelujeta. “Težaven je odnos države do ključnih vprašanj v Istri, ki se nanašajo na ureditev obalne ceste, na gradnjo drugega železniškega tira in druge razvojne projekte,” je, podobno kot Popovič, do infrastrukturnega ministrstva kritičen tudi Kolenc.

Občani približno zadovoljni

In kaj o vrnitvi obalne ceste menijo na Markovcu oziroma v Semedeli, kjer bi najbolj občutili spreminjanje prometnega režima na obalni cesti? “Naj se država ukvarja z vprašanjem ukinitve vinjet na hitri cesti Koper-Izola ali pa naj najde neko drugo rešitev za ureditev medmestnega prometa. Še vedno smo prepričani, da bi bilo pametno uvesti lokalno ali regionalno vinjeto,” pravi Zlatko Gombar, prvi mož KS Za gradom.

Podobno meni tudi Marko Štrkalj, predsednik KS Semedela. “Vrnitev je smiselna, če s tem spodbudimo državo, da uvede lokalno vinjeto. Potem bi šel skozi predor Markovec ves promet, območje obalne ceste bi lahko izkoristili v druge namene, pri čemer lokalne ceste čez Markovec ne bi trpele.”

Med najbolj obremenjenimi cestami bi bil gotovo zgornji del Ceste na Markovec. Zato je stanovalka Darja Gostinčar prepričana, da mora obalna cesta ostati takšna, kot je, dokler država morebiti ne spremeni vinjetnega režima. “Sicer bi se promet čez Markovec bistveno povečal, že zdaj pa ga prevozi več kot 8000 vozil na dan,” opozarja.

MIRJANA CERIN

---