Istrsko zdravstvo v projektu skrajšanja čakalnih vrst

Pilotni projekt zdravstvenega ministrstva za skrajšanje čakalnih dob in vrst bolnikov naj bi omogočil več reda, hkrati bi bil zgled in podlaga za pridobivanje dodatnega denarja posameznim bolnišnicam. V projektu je močno zastopana Primorska - sodelujeta izolska splošna bolnišnica in ortopedska v Valdoltri, pa tudi vsi trije zdravstveni domovi v Istri.

LJUBLJANA, ISTRA > Pilotni projekt je včeraj predstavila zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc s sodelavci in poudarila, da je eden temeljih ciljev vzpostavitev reda na čakalnih seznamih in skrajšanje čakanja bolnikov na preglede pri specialistih in na operacije.

Ministrstvo je v projekt zajelo splošni bolnišnici Celje in Izola ter Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. Od predstavnikov osnovnega zdravstva sodelujejo zdravstveni domovi (ZD) Koper, Izola in Piran.

Primere dobrih praks bodo zatem vpeljali v celoten zdravstveni sistem. Uspešnost uresničevanja teh dobrih praks bo bolnišnicam podlaga za pridobivanje dodatnega denarja za delo.

Projekt se začenja v teh dneh, bolnišnice in ZD bodo vključevali postopoma. Po oceni Kolar Celarčeve bodo rezultati in analiza pilotnega projekta tudi podlaga za spremembo zakona o pacientovih pravicah. Projekt naj bi sklenili julija prihodnje leto, sledil bo poziv k izvajanju dobrih praks v vseh zdravstvenih ustanovah v državi.

Nad (pre)dolge čakalne dobe

V projektu zajetih bolnišnicah se bodo lotili načrtnega skrajševanja čakalnih dob, ki so občutno predolge. Zato so že izdelali načrt kadrovskih in finančnih virov, protokole in navodila za postopkovne rešitve, obljublja ministrica.

Uspešnost zdravstvenih zavodov glede uresničevanja dobrih praks, ki jih bodo prepoznali v projektu, bodo nato upoštevali še pri pogajanjih za splošni dogovor v prihodnjem letu. Ta zagotovi obseg dela in z njim količino denarja vsaki ustanovi za tekoče leto.

Na ta način bi, pravi ministrica, ukinili prakso, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namenja dodatni denar za skrajševanje čakalnih dob. Izkušnje namreč potrjujejo, da ta sistem ne deluje. Tudi leto, ko so izvajalci za te namene dobili skupaj 6,6 milijona evrov dodatnega denarja, se čakalne dobe niso skrajšale.

Vzrokov za predolge čakalne dobe je po oceni v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarinc več. Eden od njih je sistem napotovanja glede na nujnost. Zdravniki v osnovnem zdravstvu bolnike tudi prekomerno napotujejo na specialistično raven. Ta vzrok je deloma utemeljen, saj za posameznega bolnika niti nimajo dovolj časa in so prezasedeni.

Pomemben vzrok je tudi neoptimalno izkoriščena oprema v bolnišnicah. Gre pa tudi za primere nekaterih bolnišnic, ko program sicer dobijo, a za izpeljavo nimajo kadrov.

V izolski bolnišnici so najdaljše čakalne dobe za operacijo žil (z oznako hitro na napotnici 110 dni, z oznako redno dobro leto). Sledijo storitve s področja bolezni dojk in urodinamike. V SBI je najdaljša čakalna doba za prvi pregled pri revmatologu - dve leti. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra je najdaljša čakalna doba za operacijo stopala (31 mesecev), sledijo čakalne dobe za operacijo ramena (24 mesecev), hrbtenice (20 mesecev), kolena (13 mesecev) in kolka (osem mesecev). Na čakalni listi OBV je skupaj 4500 bolnikov. Na leto opravijo 4000 operacij.

Pričakujejo otipljivo pomoč

Kako sodelovanje v projektu komentirajo v obeh izbranih bolnišnicah s Primorske?

Direktor izolske splošne bolnišnice (SBI) Radivoj Nardin se sodelovanja veseli. Pravi, da so za ta namen že prejeli posebne vprašalnike in gradivo. “Pričakujemo, da bo projekt ministrstvu omogočil stvaren vpogled v te probleme in bo izdelalo upravne, informativne in organizacijske smernice za odpravo predolgih čakalnih dob tudi pri nas (pri boleznih dojk naj bi jih od januarja dalje začel odpravljati zagon programa Dora). Izbrali so nas zaradi specifike - smo na križišču treh držav, močno obremenjeni tudi s turizmom in turisti - bolniki, primanjkuje nam tudi nekaterih strokovnih kadrov,” našteva Nardin.

Polni pričakovanj so tudi v ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV). Pomočnica direktorja za poslovno upravno področje Nada Zajec omenja: “Čakamo na navodila. Upamo, da bo projekt razrešil tudi kadrovske zagate, zlasti pomanjkanje kadrov, ki delajo pri operacijah (predvsem medicinskih sester) in v zvezi s tem dal rešitve glede dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki so to pripravljeni delati, a ne v obliki nadur. Razrešitev teh in podobnih zagat bi najbrž pripomogla tudi k skrajševanju čakalnih dob. Vemo, da so za nekatere posege res dolge.”

JASNA ARKO

---