Istrske občine od sklada terjajo svoja zemljišča

Izolska občina je že junija naznanila, da želi doseči, da ji sklad kmetijskih zemljišč in gozdov vrne zemljišča, ki jih upravlja na njenem območju, saj gre za polovico ozemlja občine. Pred dnevi sta se izolski občini pridružili še piranska in koprska. Odločitev sta podprla tudi piranski in koprski občinski svet.

ISTRA > Trije istrski občinski sveti so pooblastili vsak svojega župana, Igorja Kolenca, Petra Bossmana in Borisa Popoviča, da vložijo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 22. člena zakona o skladu. Ta določa, da se po končanih denacionalizacijskih postopkih določijo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki preidejo v last občin.

Država zamuja že 22 let

V istrskih občinah so denacionalizacijske postopke večinoma sklenili pred desetimi leti, sklad pa še kar razpolaga s tamkajšnjimi zemljišči. Čeprav so zakon o skladu sprejeli pred 22 leti, v tem času še niso določili, pod katerimi pogoji bi občinam vrnil zemljišča. Morali bi sprejeti poseben zakon, česar pa niso naredili.

Prav to skušajo zdaj doseči tri občine, kjer menijo, da je 22. člen zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov premalo dorečen in občinam povzroča pravno nepredvidljivost. Po njihovem prepričanju je to v nasprotju z drugim členom ustave, ki navaja, da je Slovenija pravna in socialna država. Izola, Koper in Piran bodo sodišču predlagali, naj ugotovi neustavnost 22. člena zakona o skladu in zakonodajalcu naloži, da sprejme nov zakon ter v njem opredeli zemljišča, ki naj preidejo v last občin.

V občinah opozarjajo, da jim zaradi tega nastaja škoda, saj na mnogih območjih ne morejo načrtovati razvoja, čeprav so same zadolžene za lokalno prostorsko načrtovanje. Ustavno sodišče bodo zaprosili za prednostno obravnavo.

Istrske občine so s kmetijskimi zemljišči razpolagale do leta 1994, ko so ustanovili sklad kmetijskih zemljišč. Čeprav ta gospodari z manj kot desetino kmetijskih zemljišč v državi, je v Istri najpomembnejši gospodar. To, da sta se pri pobudi za ustavno presojo Kolencu pridružila Bossman in Popovič, pa ni nepomembno. Nekateri so namreč menili, da je “vojno” skladu napovedal zgolj Kolenc, ker sklad ne priznava prostorskega akta (PUP za podeželje), s katerim zakupnikom skladovih zemljišč v Izoli pod določenimi pogoji dopuščajo postavitev kmetijskih lop. Sklad akta ne priznava, čeprav ga je izolska občina spreminjala v dogovoru z njim.

Občine bi bile boljši gospodar

Koprska občina meri 303 kvadratne kilometre, sklad kmetijskih zemljišč pa gospodari z več kot 50 kvadratnimi kilometri zemljišč na njenem območju.

“Občine bi boljše gospodarile s temi zemljišči, ker bi zagotovo bolj spodbujale kmetijsko pridelavo. Istra ima velik potencial za razvoj te dejavnosti,” ocenjuje predstojnik koprskega občinskega urada za okolje in prostor Georgi Bangiev. Tam, kjer ta ni možna, ker gre za povsem neprimerna kmetijska zemljišča, ki so ponekod tudi precej posejana s kamenjem, pa bi občina drugače načrtovala razvoj, še meni. Ob tem spomni, kako je prav zaradi negospodarnega ravnanja s kmetijskimi zemljišči pred leti Računsko sodišče Skladu izdalo negativno mnenje.

Koliko zemljišč bi dobili nazaj od sklada, v piranski občini ne morejo napovedati, češ da od ustavnega sodišča zahtevajo prav to - “da določi, katera zemljišča naj vrne sklad”.

Je pa na območju piranske občine, ki obsega približno 4400 hektarjev, dobrih 800 hektarjev zemljišč, ki jih zdaj upravlja sklad.

NH, MC, HR

---