Istra v slovenskem vrhu glede pogostosti odvisnikov od drog

Pogostost odvisnikov od drog je na območju Istre bistveno višja kot drugod v Sloveniji, kar gre pripisati več dejavnikom, meni prvi mož koprskega NIJZ Milan Krek. Kljub temu bi stanje lahko bilo še hujše. Veliko je bilo namreč že narejenega, vendar bi zlasti za razne terenske programe rabili dodaten denar.

Z večjim pojavom prepovedanih drog so se v Istri začeli 
soočati okoli leta 1991, ko so čez mejo z Italijo začele potovati 
velike količine heroina, pri tem prometu pa so sodelovali tudi 
domačini, ki so dobivali plačilo tudi "v naravi".  Foto: Leo Caharija
Z večjim pojavom prepovedanih drog so se v Istri začeli soočati okoli leta 1991, ko so čez mejo z Italijo začele potovati velike količine heroina, pri tem prometu pa so sodelovali tudi domačini, ki so dobivali plačilo tudi "v naravi".  Foto: Leo Caharija

KOPER > Na območju istrskih občin in sežanske upravne enote je v različne programe vključenih skoraj toliko uživalcev drog kot na širšem območju Ljubljane, kar pomeni, da je pogostost odvisnikov na tem območju bistveno večja kot kjer koli drugje v državi, je navedel predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Krek.

Začelo se je okoli leta 1991, ko so čez mejo z Italijo začele potovati velike količine heroina

Z večjim pojavom prepovedanih drog so se v Istri začeli soočati okoli leta 1991, ko so čez mejo z Italijo začele potovati velike količine heroina, pri tem prometu pa so sodelovali tudi domačini, ki so dobivali plačilo tudi "v naravi". V tistih letih so imeli v primerjavi s slovenskim povprečjem tudi precej smrti zaradi prevelikih odmerkov droge, se spominja Krek.

Tedaj je bilo zelo težko v postsocialistično državo, kakršna je bila Slovenija, uvajati sodobne pristope pri spopadanju z odvisnostjo. "V tem času smo imeli žal samo možnost hospitalizacije na psihiatriji," je opozoril prvi mož koprskega NIJZ.

“Establishment na vsak način nasprotoval novim pristopom”

Pri uvajanju novih pristopov k zdravljenju odvisnikov je bilo veliko nasprotovanja, zlasti medicinskega "establishmenta, kjer so na vsak način nasprotovali vsem tem novim pristopom", a jim je kljub temu nekje do leta 1994 uspelo vzpostaviti mrežo centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki zdaj šteje 19 središč. Poleg tega je na voljo hospitalna ustanova v Ljubljani ter vrsta nevladnih organizacij in programov, ki delujejo na tem področju.

"Na tem področju je danes bistveno bolje, kot je bilo. Sodimo med povprečno razvite zahodnoevropske države, tako s programi kakor s pristopi," je ocenil Krek. Odvisniki imajo kam iti in se kje pogovoriti, na voljo pa so jim tudi programi nizkega, srednjega in visokega praga.

Krek je izpostavil pomen nizkopražnih programov, s pomočjo katerih so v teh letih uspeli obvladati infekcije z virusom Hiv in hepatitisa C med uporabniki drog, in je posvaril pred njihovim ukinjanjem. To bi namreč lahko drago plačali, kot se je zgodilo že v Romuniji in Grčiji.

Tudi odnos do legalnih drog, alkohola in tobaka je precej ležeren

Sicer pa je območje Istre zaradi več značilnosti še posebej podvrženo pojavu odvisnosti. Krek je pri tem navedel že sam odnos do legalnih drog, alkohola in tobaka, ki je precej ležeren. Obalno območje je rizično tudi zaradi bližine severne Italije kot velikega trga prepovedanih drog, razširjenosti igralnic in možnostih igranja iger na srečo. Na tem območju pa je prisoten tudi turizem z bogato ponudbo nočnega življenja, ki je prav tako rizično za uporabo drog.

Nezanemarljiv dejavnik je tudi osamelost otrok, katerih starši so zaposleni v turizmu. Mladi so zaradi tega prav v poletnih mesecih, ko bi rabili mentorstvo staršev, najbolj prepuščeni samim sebi oz. ulici.

Kljub resnosti razmer bi bile te zdaj še veliko hujše, če v zadnjih letih ne bi ukrepali, je prepričan Krek. Ob tem se zaveda, da bi morali razviti tudi terenske programe za mlade potencialne uživalce drog, za kar pa bi bila potrebna dodatna sredstva.

V tem smislu je Krek mnenja, da bi morale obalne občine najti poti, da bi od lastnikov hotelskih verig in drugih akterjev pridobile sredstva, ki bi omogočala razvoj preventivne dejavnosti.

STA


Najbolj brano