Inšpektor čez noč dodelil začasnega upravnika

Stanovalce v nekaterih manjših stolpičih v Semedeli je nekdo prijavil stanovanjskemu inšpektorju, češ da nimajo izbranega upravnika. Po zakonu je ta obvezen v osem- oziroma večstanovanjskih stavbah. V prej omenjenih objektih živi le po šest stanovalcev. Ker so do zdaj vsa stanovanjska vprašanja uspešno reševali z medsebojnim sporazumom, so bili nemalo začudeni, ko so čez noč v nabiralnikih našli inšpektorjevo odločbo, s katero jim je za pol leta “kazensko” dodelil začasnega upravnika.

Če se na eni parceli nahajata dva stolpiča z ločenima vhodoma in  s po šestimi stanovanji (na fotografiji je Klaričeva 15 in 15 a), si morajo stanovalci izbrati upravnika Foto: Nataša Hlaj
Če se na eni parceli nahajata dva stolpiča z ločenima vhodoma in s po šestimi stanovanji (na fotografiji je Klaričeva 15 in 15 a), si morajo stanovalci izbrati upravnika Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Gre za primer Klaričeve ulice 15 in 15 a v Semedeli, kjer sta na eni parceli dva manjša stolpiča z dvema vhodoma s po šestimi stanovanjskimi enotami.

Zapletati se je začelo, ko je nekdo stanovanjskemu inšpektorju anonimno prijavil, da so te stavbe v katastru in zemljiški knjigi opredeljene kot en objekt z 12 posameznimi deli in skupnimi deli. Iz tega sledi, da bi torej potrebovali upravnika, pa čeprav stavbi v resnici združuje le vmesni nosilni zid.

Inšpektor: “Stanovalci so imeli dovolj časa”

Tamkajšnji stanovalci med drugim prejemajo ločene račune za elektriko, vodo, odvoz smeti, ločeno pa plačujejo tudi stroške za razne posege v posameznem stolpiču. Ne gre prezreti, da je na tem območju še veliko stavb, ki so jih v sedemdesetih letih zgradili po podobnih arhitekturnih načelih. Na enak način so v uradnih evidencah vpisane tudi stavbe Klaričeva 7-13 in Ulica II. prekomorske brigade 22-32.

Stanovanjski inšpektor Dušan Oražem pri svoji odločitvi teh okoliščin ni upošteval. “Obvestili so nas, da več stavb na Klaričevi ulici in Ulici II. prekomorske brigade nima upravnika. Zaradi ekonomičnosti smo decembra lani za vseh teh deset objektov imenovali istega začasnega upravnika, torej podjetje Kommunio iz Ljubljane,” navajajo v stanovanjski inšpekciji.

V inšpekciji so pojasnili, da stanovanjski zakon v primeru, da v večstanovanjski stavbi upravnik ni določen, pa bi po zakonu moral biti, kot edino možnost predvideva imenovanje začasnega upravnika. Dodajajo, da so imeli etažni lastniki od sprejetja stanovanjskega zakona leta 2003 možnost, da upravljanje sami uredijo v skladu z zakonskimi določbami.

Država raje kaznuje kot opozarja

Stanovalka Klaričeve ulice 15 Simona Marašek ugotavlja, da so na lastni koži občutili, kako jih država raje kaznuje, namesto da bi jih opozorila na napako in jim omogočila prehodno obdobje za ureditev razmer.

O tem smo vprašali tudi stanovanjsko inšpekcijo, od koder pa smo dobili presenetljiv odgovor: “Tak vpis v kataster in zemljiško knjigo so predlagali lastniki stavbe in očitno ne gre za napako. Etažni lastniki pa imajo možnost, da katastrske in zemljiškoknjižne vpise v ustreznih postopkih spremenijo.”

Maraškova na drugi strani trdi, da gre za zavajanje, saj da stanovalci kaj takšnega niso predlagali. “Lastniki stanovanj smo postali večinoma po Jazbinškovem zakonu iz leta 1990. Stavbe so bile vpisane že prej kot pretežno družbena lastnina in se je nato zgolj spremenilo lastništvo. Na to bi nas lahko opozorila prav ta inšpekcija,” meni Maraškova.

Zakon, ki ne predvideva opozorila in odprave pomanjkljivosti in mu je edina možnost sankcija v obliki nekompetentnega prisilnega upravnika, je pač tak, da ga lahko zlorabljajo nosilci oblasti in podjetja, kot je Kommunio, razmišlja jezna stanovalka. Po njenih besedah gre vzroke zato, da sami doslej niso nič naredili glede administracije upravljanja, iskati v nepoznavanju zakonov in dejstvu, da jim nihče ni namignil, naj bodo pozorni na morebitne pomanjkljivosti.

Do zdaj so za vse skrbeli sami

“Misleč, da upravnika ne potrebujemo, je to vlogo do zdaj igral zbor stanovalcev. Tako smo vsa leta tudi delovali in plačevali skupno elektriko. Zgledno smo skrbeli za skupno imetje, mu ohranjali in povečevali vrednost, urejali okolico stavb, redno plačevali vsak svoje stroške,” Maraškova opisuje skoraj idilične razmere, ki so dolga leta vladale v stolpiču na Klaričevi 15.

Vse se je spremenilo, ko je v zgodbo vstopil prisilni upravnik iz podjetja Kommunio. Maraškova pravi, da jih januarja niso videli, saj so v nabiralnikih zgolj pustili vabilo za srečanje. Februarja so se nato sestali. “Bili bi jih tudi pripravljeni sprejeti, če bi za storitve postavili razumno ceno. Njihova zastopnica Renata Kapun je kot zasebnica, denimo, ponudila tri evre z vključenim davkom, medtem ko so oni zahtevali osem evrov brez davka, nato pa že februarja ceno zvišali na devet evrov,” navaja Maraškova.

Dodaja, da v Kommuniu nato marca niso odgovarjali na dopise stanovalcev, aprila pa so se vendarle sestali s predstavnikom Juretom Mergedušem in konec meseca končno tudi prejeli prvi pisni odgovor. Takrat je stanovalcem prekipelo. V prostorih KS Semedela, ki jih pri opozarjanju na nepravilnosti Kommunia tudi podpira, so pripravili zbor krajanov, ki se ga je udeležilo 51 lastnikov stanovanj. Sredi maja sta nato Mergeduš in Kapunova prisostvovala zboru etažnih lastnikov, kasneje pa o njiju ni bilo več ne duha ne sluha, razlaga Maraškova.

“V šestih mesecih niso naredili nič. Odprli so le račun za rezervni sklad in zanj pošiljali položnice ter sporne račune za upravljanje. Jaz sem, denimo, dobila račun še za stanovanje, kjer sploh nisem vpisana kot lastnica,” opozarja Maraškova.

Stanovalci so zadovoljni, da se čez nekaj dni izteče obdobje prisilnega upravljanja. Medtem so si poiskali že tudi novega upravnika, Aleša Ajdnika iz podjetja Cekinček s Škofij, ki bo za tri evre na mesec po stanovanjski enoti zanje upravljal rezervni sklad in poskrbel za tehnično pomoč. Birokratskih postopkov za spremembo podatkov v katastru in zemljiški knjigi pa se za zdaj ne nameravajo lotiti.

Upravnik je obvezen, če ima stavba več kot osem posameznih delov in več kot dva lastnika. Če stavba, kjer je upravnik obvezen, tega nima, ga določi stanovanjska inšpekcija po uradni dolžnosti za določen čas šestih mesecev. V tem času so etažni lastniki dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki je lahko začasno postavljeni upravnik, ki ga je določil inšpektor, ali kateri koli drug, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje upravniških storitev.

Kommunio: “Stanovalci niso hoteli sodelovati”

Povsem drugačno razlago pa smo slišali v Kommuniu. Tamkajšnji vodja upravljanja Jure Mergeduš se sklicuje na odločbo inšpektorja in pravi, da so pri svojem delu zgolj upoštevali navodila iz uradnega dopisa.

Na vprašanje, kaj je pripomoglo k inšpektorjevi odločitvi, da je prav njim podelil šestmesečno prisilno upravljanje, Mergeduš ni znal odgovoriti. Trdi, da niso edini, ki so po tej poti dobili v upravljanje kakšen objekt in kot primer navede eno od konkurenčnih podjetij v Kopru. Pravi, da so že tri leta prisotni na istrskem območju in navaja nekaj deset objektov, ki jih imajo v upravljanju.

Ocenjuje, da je zahteva stanovalcev, ki za njihove upravljavske storitve niso pripravljeni plačati več kot tri evre na mesec, povsem nerealna. “Za ta denar dela ne moremo kakovostno opravljati. Naša ponudba je znašala osem evrov na mesec. Vemo, da so stanovalci dobili ponudbe nekaterih naših konkurentov, vendar smo prepričani, da njihove cene niso tržne in so s takšnim početjem zgolj zavajali ljudi,” je kritičen Mergeduš. Napoveduje, da stanovalcem zadnjega meseca upravljanja ne bodo obračunali.

Sicer pa nesoglasja med Kommuniom in stanovalci pripisuje njihovi nepripravljenosti za sodelovanje in dogovarjanje o urejanju upravljavskih razmerij. “Res je, lahko bi več naredili, ampak je treba vedeti, da so nas stanovalci pri teh naporih večinoma ovirali in nam precej oteževali delo. Njihov odpor do nas je bil več kot očiten,” Mergeduš sklene svoja pojasnila v zapleteni zgodbi. Pravi, da bodo v prihodnjih tednih stanovanjsko inšpekcijo pisno obvestili, v katerih stavbah so se stanovalci odločili za njihovo upravljavsko pomoč. “Tam pa, kjer smo nezaželeni, bomo dvignili roke in se poslovili,” še napoveduje. NATAŠA HLAJ


Najbolj brano