“Imamo vse, kar imajo veliki” (foto)

Pomorstvo je tudi meja na morju. “Ne želim prejudicirati odločitve arbitražnega sodišča, a upam, da bo izpolnilo plemeniti cilj, to je določiti stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem. To bo še korak več, da se razvijamo kot pomorska nacija,” je poudaril predsednik države Borut Pahor na današnji proslavi ob dnevu pomorstva v portoroškem Avditoriju.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > “Temelje za pravično določitev meje na morju je dala tudi pred 26 leti sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije,” je povedal Borut Pahor. “Pri nastajanju nove države smo potrdili, da Slovenci nismo samo srednjeevropski narod, ampak da imamo tudi pomorsko dušo,” je spomnil Pahor. “V butičnem morju imamo vse, kar imajo veliki, predvsem pa ljudi, ki imajo ljubezen do morja. Morda še nismo uresničili vsega iz resolucije, a gotovo bo pomorska usmeritev šla naprej,” je optimističen Pahor.

Ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar sicer grenko ugotavlja, da slovensko pomorstvo v zadnjih dveh desetletjih nazaduje. “Odkar imamo samostojno državo, smo izgubili edinega slovenskega pomorskega ladjarja, ladjedelnico, ribiško industrijo,” našteva. “Če se bo trend nadaljeval še deset let, slovenskega pomorstva ne bo več,” se boji. Pomorstvo je globalna panoga, tako da se pomorska šola čedalje bolj obrača na evropski trg.

Ob 70. obletnici ustanovite šole so odkrili spominsko plaketo, posvečeno prvim učiteljem in dijakom šole. Butinar poudarja, da je prav srednja pomorska šola pomenila začetek slovenskega pomorstva in s tem možnost gospodarskega razvoja.

Eden od stebrov slovenskega pomorstva je 60 let tudi Luka Koper. Ob okrogli obletnici ustanovitve podjetja so danes v Pokrajinskem muzeju odprli razstavo Od sv. Andreja do sv. Katarine; gre za poklon vizionarjem na čelu z “očetom pristanišča” Danilom Petrinjo, ki so imeli vizijo in so si jo upali uresničiti, je povedal soavtor razstave, kustos Ivan Simčič.

Zadnjo besedo pri ustanovitvi pristanišča so resda imeli politiki, a brez zagnanosti ljudi, vizije in želje po boljšem življenju, brez tistih, ki so bili pripravljeni udarniško graditi pristanišče, ne bi uspelo, je poudarila zgodovinarka iz Pomorskega muzeja v Piranu Nadja Terčon. Kako je bilo uresničevanje vizije videti v praksi, pa je živo opisal režiser in dramatik Dušan Jovanović, ki je bil pred 60 leti med srednješolci, ki so jih “prignali” na delovno brigado v Koper, da so gradili obalo: “Težko je bilo, zvečer smo kar popadali v šotore. Kasneje sem večkrat prihajal v Koper in še vedno imam v zavesti, da sem temu mestu nekaj dal. Luka Koper je srce Slovenije, prek katerega se pretakajo tovori po vsej Evropi.”

KATJA GLEŠČIČ

---