Hrvaške marine še vedno cenejše

V Marini Portorož je včeraj odprla vrata jubilejna, 20. mednarodna razstava Internautica. Organizatorji so napovedali kar nekaj navtičnih premier, predstavitev inovativnih tehnologij in zanimivosti, ki naj bi pritegnile obiskovalce. Poznavalci razmer ob tem napovedujejo ponovno rast navtičnega turizma, zato smo preverili, koliko je gospodarska kriza oklestila zasedenost v istrskih marinah.

Odpri galerijo

ISTRA > V najmanjši od treh istrskih komercialnih pristanov, koprski marini, pravijo, da nekatere stranke pri njih vztrajajo že 20 let. Najštevilčnejši so gostje iz Nemčije, Avstrije in Madžarske, Slovenci zasedajo 40 odstotkov zmogljivosti.

Koper je zlasti tranzitna marina

“To so stalni gostje, ki se težko odločijo za spremembe. Naša prednost je majhnost, ki jo združujemo z domačnostjo osebja in vrhunskimi servisnimi storitvami. Pomembno vlogo igra bližina mestnega središča in dobro izhodišče do ključnih prometnic,” direktor Rado Sluga opisuje tržne adute Marine Koper.

Na voljo imajo 101 privezno mesto (71 mest je v morju in 30 na kopnem), največji dohodek pa ustvarijo z nudenjem storitev za pripravo plovil, torej servisom motorjev, nameščanjem jamborov in podobnim. S tovrstnimi opravili se ukvarjajo skoraj vse leto.

“Borimo se za vsako stranko. Večinoma gre za povratnike, ki so z našimi uslugami zadovoljni,” je prepričan. Kljub krizi je cenik za najem priveza v koprski marini ostal nespremenjen.

V Izoli je kar nekaj praznih privezov

V Marini Izola je lastnikom plovil na razpolago 630 priveznih mest. Vodja marine Matjaž France ugotavlja, da je kriza nekoliko oklestila njihove poslovne številke. Leta 2008, ko je bila gospodarska rast na višku, so imeli, denimo, čakalni seznam za najem prostih privezov. Zdaj je nezasedenih 140 privezov, po nekaterih ocenah pa še več. “Odšli so večinoma Slovenci. Marsikdo je poiskal cenejšo možnost v marinah ob obali hrvaške Istre,” pravi France.

So pa dolgoletne najemnike razveselili s popustom na stalnost. “V to kategorijo sodi več kot polovica naših strank. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je skorajda enako. Med slednjimi je največ Nemcev, Avstrijcev in Italijanov,” našteva France. Meni, da so se razmere na navtičnem trgu nekoliko umirile, zato optimistično gleda v prihodnost.

Akvatorij v marini zasedajo zlasti jadrnice. Sprejmejo lahko plovila, ki merijo do 40 metrov v dolžino, za krajši postanek pa celo 50-metrske plavajoče velikanke. Na seznamu novosti omeni gradnjo novih sanitarnih prostorov, ki bodo nared v začetku junija.

Navtični sejem v Portorožu bo vse nedelje postregel z zanimivimi razstavnimi programi, predstavitvami plovil in športnimi dogodki. Med drugim Elan prvič do zdaj pripravlja celovito predstavitev vseh plovil pod to blagovno znamko. Obeta se evropska premiera jadrnice Azuree 33C turškega proizvajalca Sirena Marine ter še nekaj jadranskih premier. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi nekaj ekskluzivnih jaht najvišjega razreda ter novosti s področja opreme plovil in pripomočkov za navigacijo. Pod okriljem projekta Zelena Avenija 2015 bodo predstavili električna in hibridna vozila ter plovila in navtično opremo te vrste ter nekatere okoljevarstvene projekte. V nizu športnih dogodkov bodo pripravili SUP tekmo, od petka do nedelje pa bo še tradicionalno srečanje starodobnih plovil in vozil. Danes bo sejem odprt med 10. in 19. uro, v petek in nedeljo ga bodo zaprli ob 18. uri, v soboto pa bodo obiskovalce gostili do 20. ure.

V Portorožu manj gostov kot pred leti?

Čeprav nekateri poznavalci ugotavljajo, da je v portoroški marini letos zasedenih precej manj privezov kot prejšnja leta, pa direktor Miran Kraševec te navedbe zanika.

V marini je 1200 priveznih mest. Slišati je, da jih je najmanj 150 prostih. “Ne bo držalo. Lani smo imeli sicer 86 odpovedi, letos 50, vendar imamo že tudi 30 novih rezervacij,” pojasnjuje Kraševec.

Po njegovih besedah so se razmere nekoliko stabilizirale. “Poslujemo bolje kot pred leti. Cen nismo dvignili. Zadovoljni smo, da smo pritegnili nekaj ruskih strank, ki so dobri gostje in imajo velika plovila,” pravi prvi mož Marine Portorož.

Slovenci imajo v najemu dobro polovico zmogljivosti, deset odstotkov je Italijanov, sledijo jim Nemci, Skandinavci in Rusi. Najdaljša jahta v marini meri dobrih 27 metrov, ime lastnika pa ostaja skrivnost. Kraševec meni, da so navtične navdušence uspeli obdržati zaradi všečne lokacije in velikosti marine, ki je ena največjih v Jadranu.

NATAŠA HLAJ

---