Gumbi so se dobro ohranili, ker so jih cenili

Čeprav so gumbi še vedno nepogrešljivi v večini gospodinjstev, so z globalizacijo delno izgubili vrednost, ki so jo imeli dolga stoletja. Med tistimi, ki imajo zanje prav poseben občutek, je Janez Janežič iz Kopra, strasten zbiratelj, ne krojač. Zbral jih je prek 10.000 in jih postavil na ogled v izolski mestni knjižnici, kjer bodo razstavljeni do konca meseca.

Biserni gumbi za ženske bluze so iz začetka 20. stoletja.  Foto: Janez Janežič
Biserni gumbi za ženske bluze so iz začetka 20. stoletja.  Foto: Janez Janežič

IZOLA, KOPER > Gumbi so različnih barv, oblik, velikosti in tudi narejeni so iz različnih materialov, lesa, blaga, školjk bisernic, plastike ter podobnih snovi (bakelit, celuloid); odvisno od tega, kdaj so jih izdelali. Najstarejše fibule, rimske sponke, imajo več kot 2000 let in so iz brona. Kovinski so tudi srednjeveški gumbi. Janez Janežič pravi, da imajo za sabo pestro zgodovino. Pustolovščinam so se predajali tudi gumbi z vojaških, mornariških in lovskih sukenj, šolskih uniform ...

“Gumbom se leta ne poznajo. Tako dobro so se ohranili, ker so jih ljudje cenili. Niso jih metali stran, ker bi jim lahko kadarkoli prišli prav. Nazadnje so jih hranili v šivalnih strojih, s katerimi so se udeleževali šiviljskih tečajev,” pojasnjuje. Prepričan je, da bodo gumbi ostali v uporabi. “So praktični in imajo simbolno vrednost; ko vidiš dimnikarje, se primeš zanje. Tudi priročni so. Kaj vse so že ustvarili otroci iz gumbov!” Pravi, da imajo biserni gumbi še vedno svojo ceno. “Po njih še kar povprašujejo in ponekod jih še vedno izdelujejo, vendar ne v Sloveniji.”

V zbirateljski vitrini Libris v Kopru je Janežič postavil na ogled velikonočne predmete. V koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja pa razstavlja fotografije iz leta 1968/69, ki so jih naredili nekdanji osmošolci z Osnovne šole Pinka Tomažiča. Njihov mentor je bil učitelj tehničnega pouka Arduin Hrvatin, brat Ferucia Hrvatina, ki je bil dolgo predsednik Društva fotografov Slovenije.

V izolski knjižnici je postavil na ogled tudi dvoje ženskih oblačil s konca 19. oziroma začetka 20. stoletja. Eno je najbrž nosila kakšna ugledna premožna ženska, drugo pa še bolj eminentna gospa, baronica. Rdečo žametno obleko z belo vratno čipko in črnim čipkastim ogrinjalom je tako poimenoval po svoji daljni sorodnici, baronici Mariji Hipoliti Lichtenberg - Janežič, ki je živela na gradu Jablje v Loki pri Mengšu pri Trzinu. Umrla je leta 1942 in je pokopana v Komendi. “Te Janežiče je kot lastnike gradu in posesti na Dolenjskem leta 1680 omenil tudi Valvasor,” dodaja Janežič.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano