Grobovi v Kopru niso prioriteta

Koprski mestni svet je aprila 2006 na predlog župana Borisa Popoviča sprejel odlok o širitvi koprskega pokopališča in v ta namen iz bližnjih hiš celo izselil družine. Občina je v naslednjih letih za odkup petih nepremičnin odštela več kot milijon evrov, danes pa tam še vedno ni ničesar. Da projekta ne mislijo dokončati tako kmalu, če ga sploh kdaj bodo, dokazuje tudi dejstvo, da so eno od hiš, od koder so izselili družino, ki je tam živela več generacij, zdaj namenili albanskemu društvu Ilirija.

KOPER > Ob sprejemanju odloka o lokacijskem načrtu za razširitev pokopališča Škocjan so na občini napovedovali gradnjo 4620 novih grobov, kar naj bi po takratnih ocenah zadostovalo za nadaljnjih 30 let, zgradili pa naj bi tudi kostnico, zbirno ploščad in parkirišče. Za gradnjo vsega tega bi bilo po načrtih treba odstraniti in zrušiti obstoječi servisni objekt in nekatere objekte ob cesti med Koprom in Bertoki. Ker so v njih živele družine, jih je občina odkupila in družine preselila na druge lokacije. Na koprski občini in Komunali, ki upravlja s pokopališčem, so nam pojasnili, da je občina za odkup petih nepremičnin, predvidenih za rušenje, odštela 1,131.730 evrov.

V desetih letih niti desetina novih grobov

Gradnjo so sicer že ob samem začetku predvideli v petih fazah, ob našem poizvedovanju pa se je izkazalo, da v devetih letih niso uresničili niti prve faze, ki je predvidevala gradnjo 1330 novih grobov. Na koprski Komunali so pojasnili, da so od leta 2006, ko je bil sprejet odlok, med letoma 2009 in 2010 uredili približno 280 grobov, trenutno pa urejajo še dodatnih 145 grobov. Torej skupno 425 grobov od načrtovanih 4620, kar ni niti deset odstotkov od načrtovanega. Skupaj so za gradnjo novih grobov odšteli več kot pol milijona evrov.

Zato nas je zanimalo, ali je načrt, ki predvideva tudi gradnjo ostalih objektov, sploh še aktualen in izvedljiv. Na koprski občini odgovarjajo, da je. “Dela, ki se fazno izvajajo za razširitev koprskega pokopališča Škocjan, se izvajajo na podlagi sprejetega lokacijskega načrta, ki je še vedno v veljavi in tudi ohranja vse načrtovane objekte. Se pa projekt širitve izvaja fazno, v skladu s potrebami po grobnih mestih in razpoložljivimi sredstvi občine, glede na ostale investicijske projekte. Zaradi tega je težko napovedovati, kdaj se bo v celoti zaključil,” pojasnjujejo na občini.

Hišo namenili albanskemu društvu

Koprsko pokopališče ima trenutno 4322 klasičnih in 712 žarnih grobov, ves čas pa je prisotna potreba po novih grobovih. Ob pokopališču tudi primanjkuje ustreznih in urejenih parkirnih prostorov in je ob vsakem večjem pogrebu vsa okolica povsem zaparkirana. Glede na to, da je koprska občina zaradi neurejenih razmer z ankaransko občino trenutno na začasnem financiranju, si kakšne večje naložbe tudi ne more privoščiti. Najbrž tudi zato na koprski občini ocenjujejo, da rušenje objektov še ni potrebno in so enega od njih zdaj namenili albanskemu društvu, ki občini ne plačuje nobene najemnine.

Na občini so pojasnili, da je najemnik namesto plačila najemnine dolžan zagotoviti lastna finančna sredstva za vzpostavitev prostorov, ki so bili potrebni prenove. Kar je precej nenavadno. Če je namreč objekt predviden za rušenje, občina res nima nič od tega, če ga sedanji najemnik ustrezno obnovi. Tudi če se je zavezal, da nima pravice zahtevati povračila nastalih stroškov od MOK. Drugih odkupljenih objektov na tistem območju ne nameravajo oddati.

TATJANA TANACKOVIČ

---