Gradnja potniškega terminala ni padla v vodo
Istra
27. 08. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 14.24
“Gradnja potniškega terminala ni padla v vodo in je vključena v naše načrte, tudi v luči nove, pravkar potrjene strategije. Trenutno se ukvarjamo s pripravo projektne dokumentacije,” je informacije, da je projekt ustavljen, razblinil vodja odnosov z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik. Ob tem velja še dodati, da je odločitev, kako se lotiti projekta in kje črpati denar za njegovo uresničitev, v veliki meri odvisna od podpore ministrstva za infrastrukturo.
Pod zamisli za koprski potniški terminal se je podpisal Scott
Lagueux, specializirani arhitekt, ki je risal že številne zasnove
potniških terminalov po vsem svetu - v Istanbulu, La Spezii,
Lizboni, pripravlja pa še načrte za Kotor, Jamajko, Barbados,
Honduras. Foto: Luka Koper
KOPER
> V Luki Koper medtem ocenjujejo, da predstavlja naložba v potniški terminal tveganje. “Naši dvomi so povezani z razmerami na turističnem trgu križarjenj na območju Jadrana, predvsem zaradi nejasne prihodnosti vstopa velikih ladij v Benetke, kar bi posledično vplivalo na okrnjen prihod potniških ladij v ta del Jadrana,” pravi Sebastjan Šik.
Gradnja stavbe in druge infrastrukture na pomorskem potniškem terminalu bi po nekaterih ocenah stala kar štiri milijone evrov. Če bi se odločili za enostaven, pritlični objekt, bi to naložbo precej pocenilo. Po tej različici bi bilo zanj treba odšteti 1,2 milijona evrov. Načrti se podražijo, ko se na mizo postavi projekte za zahtevnejši, dvonadstropni terminal, ki zahteva tudi ponton oziroma rampo za vstop in izstop potnikov na ladjo.
“Tudi zato bomo poskušali pridobiti javni denar,” optimistično napoveduje Šik. V soglasju in v sodelovanju z lokalno skupnostjo so projekt vključili tudi v Regionalni razvojni program južne Primorske 2014 - 2020. Razpis v okviru strukturnih skladov naj bi bil na voljo prihodnje leto. Uspeh na razpisu pa je odvisen tudi od podpore države, ne pozabi dodati Šik.
Pri koprskem županu Borisu Popoviču smo preverjali, ali ima kakšen pozitivni namig z ministrstva za infrastrukturo glede prihodnosti razvoja in gradnje potniškega terminala ter kakšna so konkretna zagotovila, da bodo projekt dejansko podprli, saj bo imela njegova uresničitev zagotovo dolgoročne učinke tudi na slovensko gospodarstvo. “Do 15. septembra ne dajem nobenih izjav, ne kar zadeva ministrstvo za infrastrukturo, ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, kot tudi ne izjav o vladi in predsedniku vlade Miru Cerarju. Takrat pa bomo videli, kje smo,” se je Popovič premišljeno zavil v informacijski molk. Njegov odziv je povezan s skrajnim rokom, ki so ga istrske občine postavile državi za uresničitev zamisli o uvedbi lokalne vinjete.
Direktor Regionalnega razvojnega centra Koper Giuliano Nemarnik potrjuje, da so nujnost gradnje pomorskega potniškega terminala uvrstili v prej omenjene razvojne načrte. “A to še ne pomeni ničar. To so le želje regije,” je realen. Garancije, da bodo projekti tudi uresničeni, ni, pravi. Po njegovih besedah se ministrstvo za gospodarstvo z načrti načeloma strinja, manj pa je dorečenega v infrastrukturnem ministrstvu.
Za odgovorne v ministrstvu za infrastrukturo so bila naša vprašanja na temo potniškega terminala včeraj - kot kaže - prezahteven zalogaj. Ostali smo brez odgovora, ali sploh podpirajo ta projekt. Prav tako niso uspeli pojasniti, kaj so že in kaj še bodo naredili, da bo ta projekt pridobil ustrezno finančno podporo, saj gre vendarle za gospodarski strateški razvoj. Za zdaj tako ostaja neznanka tudi, ali bodo gradnji potniškega terminala morebiti prižgali zeleno luč v okviru razvoja zahodne kohezijske regije in bodo v Luki Koper tako uspeli dobiti denar iz kohezijskih skladov.
NATAŠA HLAJ