Gradbeni odpadki med Srminom in sodišči

“Dovolj mi je takšnega župana, ki nas uničuje že 20 let. Kako nas lahko koprska občina toži za najemnino za zemljišče na Srminu, na katerem nismo bili niti eno uro, v njegovo ureditev pa smo vložili več kot 600.000 evrov?” se sprašuje Emil Grižon, lastnik podjetja za predelavo gradbenih odpadkov Finali Trading. Na koprski občini pa trdijo, da jim Grižon ni plačeval najemnine.

KOPER > Spor med koprsko občino in podjetjem Finali Trading se vrti okrog zemljišča na Srminu, na katerega bi moralo podjetje preseliti svojo predelovalno dejavnost in tako sprostiti lokacijo za gradnjo novega vhoda v Luko Koper. V času županovanja Dina Pucerja so se istrske občine dogovorile, da bodo lokacijo za čistilno napravo na Srminu (tik ob Luki Koper) namenile za predelavo gradbenih odpadkov. Finali je dobrih 14.000 kvadratnih metrov veliko močvirnato parcelo nato zasipal in na njej uredil plato. Grižon pravi, da so s tem imeli za več kot 600.000 evrov stroškov.

Grižon se je pred dnevi v Ljubljani sestal s predstavniki ministrstva za infrastrukturo, kjer naj bi dorekli pogoje za zamenjavo državnih zemljišč ob krožišču Rižana na Srminu. Tja naj bi Grižon preselil predelavo gradbenih odpadkov, državi pa bi v zameno ponudil parcele pri Bandelu v dolini Drnice (tam je več let nasipaval zemljino). Zdaj je njegova predelovalnica na območju, kjer je predviden nov vhod v Luko Koper. “Vrnil sem se zelo razočaran. Kljub temu, da smo se že skoraj dve leti pogovarjali o teh postopkih, nismo prišli do zaključka in dogovora še vedno ni na mizi. To pomeni, da je selitev zopet premeščena nekam v prihodnost,” je nezadovoljen Grižon. Družba Finali Trading je edina v slovenski Istri z ustreznim dovoljenjem za sprejemanje in predelavo gradbenih odpadkov. Center predelave je leta 1999 ustanovil Emil Grižon. V povprečju sprejmejo od 30 do 50 kubičnih metrov materiala na dan. Za predelavo mešanih gradbenih odpadkov na Srminu zaračunajo deset evrov za kubični meter ali tono.

Grižon meni, da gre za zaroto

“To je bil vržen denar v smeti, saj v občini, ki jo je takrat že vodil Boris Popovič, niso izpolnili dogovora, po katerem so se obvezali, da bodo uredili cesto do te parcele in nam izročili gradbeno dovoljenje ter projektno dokumentacijo. Še več, zemljišče so nato dali v najem Luki Koper, kasneje pa ga prepisali na Javni zavod za šport in mladino,” je ogorčen Emil Grižon. Na koprski občini pa zagotavljajo, da parcela za čistilno napravo ni v nikakršni povezavi z zemljiščem podjetja Finali, ki je predmet tožbe.

Kljub vsemu je Grižon prepričan, da gre za nekakšno zaroto. Pravi, da je bilo gradbeno dovoljenje pogoj, da pridobi uporabno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov. “Občina je 18. avgusta leta 2005 pridobila to gradbeno dovoljenje, toda nam ga nikoli niso poslali in to kljub večkratnim pozivom. Ko bi morali na sodišču dokazati, ali so to res storili, pa se je začelo zapletati, ker na obravnavo ni bilo prič, ki bi lahko to pojasnile,” spomni Grižon. “Župan mi to dela, ker nisem 'njegov' človek. S samovoljnimi odločitvami in potezami uničuje podjetnike in obrtnike. Posel daje samo peščici svojih ljudi,” je prepričan.

Zaradi nerazčiščenih razmerij zdaj Grižonovo podjetje toži občino za vložen denar, občina pa njih za najemnino na teh parcelah. Obe strani si tožbo razlagata po svoje. Grižon ne razume, zakaj občina terja najemnino za parcele, na katerih s svojo predelovalno dejavnostjo niso prebili niti minute.

V občini potrdila ne pokažejo

Na Verdijevi v Kopru pa - nasprotno - trdijo, da jim je Grižon dolžen plačilo najemnin na parcelah za obdobje od 16. oktobra 2007 do 16. oktobra 2012. “Te nepremičnine je Finali od občine dobil na podlagi pogodbe o ureditvi in uporabi prostora za predelavo gradbenih odpadkov v letu 2002. Pred vložitvijo tožbe smo znesek 151. 926 evrov skušali izterjati z izvršbo, vendar neuspešno,” še pravijo v občinski upravi.

Nam pa na občini niso želeli pokazati potrdila o poslani priporočeni pošti, s čimer bi dokazali, da so dokument res poslali Grižonu. Svojo odločitev so utemeljili s pojasnilom, da gre za dokumente, ki bodo v pravnem sporu uporabljeni kot dokazni predlogi. “To pa pomeni, da vam jih ne moremo predstaviti, saj bi jih lahko v tem primeru nasprotna stranka uporabila proti nam,” so prepričani.

Namesto predelave zgolj logistika?

Spor med koprsko občino in Finali Tradingom se je še poglobil, potem ko so podpisali sporazum, da bo predelovalno podjetje svojo dejavnost preselilo na drugo zemljišče, prav tako na Srminu (ob stari cesti proti Ankaranu), za katerega so prek razpisa celo dobili stavbno pravico. Grižon pa je že pred časom ugotovil, da na tem zemljišču ne bo mogel zagnati svoje dejavnosti. “Prostorski akti na tem območju ne dovoljujejo naše dejavnosti, zgolj umestitev nekakšnih logističnih ali transportnih dejavnosti, povezanih s prometom in zvezami,” je jezen Grižon.

Trdi, da so na občini to vedeli že pred podpisom sporazuma in da so ga tako zavestno izigrali. “Zdaj spet nimamo kam, zato bom zahteval razveljavitev sporazuma z občino,” je odločen Grižon. “Zapravili smo že veliko denarja za projekte, ki jih zdaj lahko vržemo v smeti. Občino smo že večkrat pozvali k dogovoru, a odziva ni. Našega predloga za razveljavitev sporazuma pa tudi niso sprejeli,” dodaja. Upa, da bo sodišče pravično razsodilo in jim tako končno omogočilo normalno poslovanje. NATAŠA HLAJ

---