Pahor: Proces Brdo je ustvaril možnosti za odkrit pogovor

V Portorožu danes in jutri poteka dvodnevno srečanje poslovnih voditeljev iz držav jugovzhodne Evrope Summit 100, ki je namenjeno krepitvi sodelovanja v regiji. Poslovneži se zavzemajo za uresničevanje konkretnih regionalnih projektov, za kar pa potrebujejo politično stabilnost, ki je bila v zadnjem času načeta.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > Predsednik upravnega odbora Summit 100 Iztok Seljak iz Hidrie je poudaril, da so poslovni voditelji v regiji že prerasli meje, ki fizično danes morda še obstajajo, v glavah pa ne več. Regijo si želijo odpreti v dobro vseh podjetij, zaposlenih in drugih deležnikov in zdi se jim, da to njihovo sporočilo tudi skozi proces Brdo in berlinski proces postaja čedalje glasnejše.

Na srečanju sodelujejo tudi predsedniki Slovenije Borut Pahor, Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, predsedujoči predsedstvu BiH Mladen Ivanić, makedonski predsednik Gjorge Ivanov, kosovska predsednica Atifete Jahjaga in črnogorski predsednik Filip Vujanović. V Portorož nista prišla predsednika Srbije in Albanije, Tomislav Nikolić in Bujar Nishani.

Pokrovitelj vrha Pahor je že v nedeljo zvečer gostil svoje kolege na neformalni večerji, ki je bila namenjena predvsem razpravi o sodelovanju. V uradu predsednika so namreč ocenili, da se je zaupanje med voditelji v regiji v zadnjem času zmanjšalo, tudi v luči poslabšanja političnih razmer, pri čemer je zlasti v ospredju Makedonija.

Gospodarstveniki si želijo sodelovanja z izvršnimi oblastmi

Medtem si gospodarstveniki želijo tudi sodelovanja z izvršnimi oblastmi in ne samo s predsedniki, ki so redni gostje Summitov 100, z namenov oblikovanja konkretnih vizij in projektov, s katerim bi lahko idejam o sodelovanju dali pomemben zagon.

“Naš naslednji korak so vlade, predsedniki vlad in ministri za posamezna področja, kjer moramo začeti graditi konkretne regionalne področne panožne vizije in strategije ter jih začeti uresničevati na popolnoma konkretnih primerih, kot sta Pametna mesta Jugovzhodne Evrope na področju transporta in projekt hitre železnice od Münchna do Istanbula, ki bo povezal in integriral regijo,” je poudaril Seljak.

Seljak pričakuje veliko od današnje predstavitve Severnega sveta ministrov (Norden), ko ”bomo vsi ugotovili, da Skandinavija že 70 let dela to, o čemer zdaj govorimo v naši regiji”. Kot poudarja, ministri posameznih področij medsebojno usklajujejo notranje strategije in njihov nastop navzven, rezultat tega pa je ena najrazvitejših regij v EU in na svetu z eno najvišjih ravni in kvalitete življenja.

Pahor pozdravil prizadevanja poslovnežev

Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, ima Slovenija z državami, ki sodelujejo v procesu Brdo, 2,5-krat večjo menjavo kot z Rusijo.

Pahor je v izjavi za slovenske medije ob robu srečanja izrazil zaskrbljenost spričo nekaterih varnostnih in političnih problemov, ki so se pojavili v zadnjem času in jih niso predvideli. To po njegovih besedah terja od politike in voditeljev procesa Brdo, da sporočijo EU, da je samo v kontekstu evropske perspektive mogoče dolgoročno urediti vse politične, gospodarske, socialne, verske in druge težave.

Kot je poudaril, bi morali Evropski uniji pokazati, morda tudi z izjavo, ki jo bodo sprejeli voditelji procesa Brdo prihodnji teden v Črni gori, kje so možnosti za to, da bi se proces širitve v prihodnjih letih nadaljeval in zaradi problemov, ki se zdijo v tem trenutku precej veliki, ne bi nazadoval.

Pahor je vzdušje na včerajšnji večerji komentiral z besedami, da je proces Brdo ustvaril možnosti za odkrit pogovor brez dlake na jeziku. Toda prav tak pogovor je po njegovih besedah pokazal, da obstajajo dvomi o iskrenosti in da so pogledi na rešitev problemov različni. “To nas toliko bolj zavezuje, da iščemo tisto, kar nam je skupno, da poskušamo stvari zapeljati v pravo smer,” je poudaril.

Problemi niso rešljivi takoj

Če tudi proces Brdo kot neformalna politična pobuda ne bo ponudil rešitve, bo to po Pahorjevih besedah verjetno tudi za Bruselj znak, da so problemi veliki in da niso rešljivi takoj. Opozoril je, da bi se lahko zgodilo, da bi EU zaradi utrujenosti od širitve in ukvarjanja z drugimi problemi zanemarjala ta del jugovzhodne Evrope, problemi pa bi se zgostili in se obrnili v slabo in nepredvidljivo smer.

Pahor imel danes tudi dvostranski pogovor z makedonskim predsednikom Ivanovom. Slovenski predsednik se je zavzel za dialog v Makedoniji, tako med opozicijo in koalicijo, kot med makedonskim in albanskim prebivalstvom. Prav tako mora biti po njegovih besedah vzpostavljen dialog z vsemi sosednjimi državami, tudi v okviru procesa Brdo. “Ta del zaenkrat še vedno teče. To je uspeh, ki ga je treba negovati,” je prepričan Pahor.

Pozval je tudi k neodvisni in verodostojni preiskavi nedavnega terorističnega napada v Kumanovu. Po njegovem mnenju bodo rezultati te preiskave v marsičem ključ za rešitev strateških problemov in izzivov Makedonije tudi v luči njene evropske perspektive.

Zavzel se je, da bi Makedonija začela pristopna pogajanja z EU, vprašanje imena pa bi pustili za pogajanja o 35. poglavju, ki ne bi bila zaključena, dokler ne bi prišli do kompromisne rešitve glede imena. Ob tem je Pahor poudaril, da bi morala na določene kompromise pristati tudi makedonska stran.

STA

---