Gherghetta napovedal bitko za odstranitev ograje (foto)

Ne smemo in ne bomo se sprijaznili z bodečo žico v Istri in v Evropi, saj bi s tem zatajili glavne evropske vrednote, je glavno sporočilo udeležencev protestnega shoda ob slovensko-hrvaški meji ob Dragonji. Udeležilo se ga je približno sto ljudi, še najmanj iz slovenskega dela Istre.

Pred žično ograjo na slovensko-hrvaški meji v bližini mejnega 
prehoda Dragonja se je na pobudo predstavnikov goriške 
pokrajine na protestu proti žici zbralo približno sto ljudi. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Pred žično ograjo na slovensko-hrvaški meji v bližini mejnega prehoda Dragonja se je na pobudo predstavnikov goriške pokrajine na protestu proti žici zbralo približno sto ljudi. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

DRAGONJA > “Med Goriško in Istro čutimo močno čustveno povezavo. Po vojni je k nam prišlo veliko družin s tega prostora, nekateri med nami so bili rojeni v Istri, zato to žico čutimo do srca. Zaradi nje naše ljudstvo joče,” je vzroke za organizacijo protestnega shoda pojasnil pobudnik Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, ki se je sicer rodil na Reki.

Za širitev, ne pa manj Evrope

Ob sebi je zbral enajst županov in županj goriških občin, ki so ga spremljali do slovensko-hrvaške meje ob mejnem prehodu Dragonja. Pridružili so se jim predstavniki Italijanske unije iz Slovenije in Hrvaške ter še nekaj predstavnikov civilne družbe. Skupaj so položili šopke cvetja na žico. “S tem želimo na simbolni ravni izraziti naš odločen ne bodeči žici. Z njimi apeliramo na odgovorne, da se na drugačen način lotijo reševanja teh problemov,” je poudaril Gherghetta.

Udeleženci so izražali predvsem žalost, da se sredi Evrope in Evropske unije v 21. stoletju ozemlja ograjujejo. S tem se zataji glavne evropske vrednote, na primer idejo vključevanja. Današnje generacije so zrasle z idejo o širitvi Evrope, z ukrepi v povezavi z Grčijo, migranti in ponovnem vzpostavljanju nadzora na državnih mejah pa se je dialog usmeril v zmanjševanje Evrope. Še bolj boleče je takšno postavljanje ograj v okolju, kjer so ljudje in skupnosti med seboj povezani.

Brez primorskih županov

“Meni postavljanje bodeče žice ustvarja veliko večji strah, kot če je ne bi bilo. To pomeni, da nimamo drugih miroljubnih sredstev, da se rešijo te težave. Čas je tudi, da se neha povezovati strah pred teroristi z begunsko problematiko. Politike pozivam, da pri sprejemanju podobnih odločitev pomislijo na vse osebe, ki zaradi tega trpijo,” je v priložnostnem nagovoru izpostavila Alenka Florenin, županja Sovodenj in članica deželnega sveta SKGZ.

Opazna je bila odsotnost vseh štirih županov iz slovenske Istre. Piransko občino, na čigar ozemlju je potekal protest, je zastopal podžupan Bruno Fonda. “Bili smo povabljeni, zato smo se protesta tudi udeležili. Na tehnične ovire, ki so na meji, ne gledamo z naklonjenostjo. Zavedam se, da je slovenska vlada ob tolikšnem dotoku beguncev nekaj morala storiti, a menim, da je sedaj na vrsti hrvaška vlada, da stori naslednji korak,” je povedal svetovalec piranskega župana Denis Goja.

Protesta so se udeležili številni Istrani s hrvaške strani. Ob bujskem županu Ediju Andreašiču in županu Grožnjana Rinu Dunišu je bil prisoten tudi saborski poslanec Furio Radin. “Bodeča žica utesnjuje tiste, ki so znotraj nje in ne tiste, ki so zunaj. Zato apeliram na tiste, ki so znotraj bodeče žice, da jo odstranijo in miselno ne ostanejo ujetniki takšnih ograj,” je navzoče nagovoril Radin.

Podobno je menil tudi predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, ki je uradno prijavil protestno zborovanje: “Kot Italijanska unija smo takoj izrazili nezadovoljstvo s postavljanjem te žice in protestirali pri slovenski vladi. Menimo, da je potrebno porušiti vse meje, saj želijo tukajšnji ljudje živeti v miru, sožitju in medsebojni integraciji.”

Tokratni protestni shod, že tretji na meji ob Dragonji, je minil brez ekscesov. Glavni pobudnik shoda Gherghetta je napovedal bitko za odstranitev ograje. “Vedno sem mislil, da je delitev Istre med Slovenijo in Hrvaško nenaravna. In vsaka nenaravna stvar slej ali prej preneha obstajati. Bodeča žica pa je prav strašen simbol. Vem, da jo je slovenska vlada morala postaviti zaradi evropskega pritiska in verjamem, da jo tudi premier Cerar skuša čimprej odstraniti. A zadeva postane absurdna, če le 50 kilometrov proč z našimi slovenskimi prijatelji delamo pot miru, na tisoče skupnih projektov, Interreg ... Potrebno je ponovno narediti Evropo, tako da države s 500 milijoni ljudi ne bo strah milijona beguncev.”

DENIS SABADIN


Najbolj brano