Gašperšič Luki vsiljuje pristaniško upravo

Na ministrstvu za infrastrukturo so potrdili, da razmišljajo o uvedbi pristaniške uprave v koprskem pristanišču. To naj bi narekovala nastajajoča evropska uredba. V Luki Koper so presenečeni in so prepričani, da EU tega ne zahteva. Prav sedanja organiziranost pristanišča je pomembna konkurenčna prednost v primerjavi s sosednjimi pristanišči, poudarjajo. “Sprašujemo se, kakšna bi bila sploh korist uvedbe pristaniške uprave,” pravijo v Luki Koper.

KOPER >Na ministrstvu za infrastrukturo priznavajo, da s sedanjo organizacijo ni nič narobe in ne zahteva bistvenih sprememb načina upravljanja koprskega pristanišča. “Vendar pa v evropski komisiji pripravljajo uredbo o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč. Z njenim sprejemom pa utegnejo nastati nove okoliščine in obveznosti za državo, ki bi jih lahko ob ohranitvi sedanjega načina upravljanja koprskega pristanišča le s težavo izpolnjevali,” so na naša vprašanja odgovorili na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič. V kolikšnem času bi jo uvedli, še ni znano. Po nekaterih informacijah, ki jih niso potrdili, naj bi bil rok za pripravo tega tri leta. Zamisel o pristaniški upravi sicer ni novost vlade Mira Cerarja. Pojavila se je že v prejšnjih mandatih, najresneje v prvem mandatu vlade Janeza Janše.

“Evropa kvečjemu podpira različnost”

V Luki Koper v evropskih dokumentih ne vidijo nobene nevarnosti. Model, ki ga imamo v Sloveniji, je v primerjavi z drugimi evropskimi državami resda specifičen, vendar evropska komisija v svojih dokumentih poudarja to različnost kot pozitivno, pravijo v Luki Koper, ki jo vodi Drago Matić. Poudarjajo, da evropska komisija celo izpostavlja, da je različnost organizacijskih modelov in struktur lastništva pomembna značilnost evropskega pristaniška sistema. “V njem niti dve pristanišči ne delujeta na podlagi enakega modela. Evropska pristaniška politika spoštuje te razlike in ne poskuša uvesti uniformiranih pristaniških modelov,” je zapisala evropska komisija v lanskem dokumentu Pristanišča: motor razvoja.

V Luki Koper tako poudarjajo, da organiziranost pristanišč ni predpisana - niti za potrebe črpanja evropskega denarja. Ugotavljajo pa, da so tudi v drugih evropskih pristaniščih vse bolj prisotni trendi po čim večji podjetniški usmerjenosti pristaniških uprav, saj marsikje prihaja do administrativnih, postopkovnih in stroškovnih neučinkovitosti, ki omejujejo razvoj in konkurenčnost pristanišč. “Nova pristaniška regulativa, ki je v sprejemanju in si prizadeva urediti razmere v pristaniščih, se nanaša zgolj na dostopnost do trga in finančno transparentnost, saj ostala področja, kot je organiziranost, niso problematična,” poudarjajo v Luki Koper.

“Tudi rezultati poslovanja Luke Koper kažejo, da je slovenski model dober oziroma boljši kot klasični model s pristaniško upravo, ki ga imajo sosednja pristanišča,” so spomnili in dodali: “Luka Koper kot edini koncesionar v edinem slovenskem pristanišču je lahko ravno zaradi takega modela bolj fleksibilna in konkurenčna, lažje se prilagaja potrebam strank, potrebam po dodatnih investicijah v pristaniško infrastrukturo ter lažje spodbuja sinergije med terminali.”

Pristaniška uprava v praksi

Pristaniška uprava bi sedanji pristaniški sistem obrnila na glavo. Ladje z avtomobili, generalnim tovorom, lesom, denimo, lahko danes privežejo kjerkoli v pristanišču, kjer je pač trenutno prostor. Če bi imeli fiksen terminal (privez), bi morale ladje čakati na sidrišču. Podobno bi bilo z generalnim tovorom. Danes ga že skoraj polovica prihaja v kontejnerjih, praznijo in polnijo pa jih na terminalu za generalne tovore. Najbolj pa bi sprememba zadela zaposlene. “Zaposleni in mehanizacija zdaj po potrebi krožijo med terminali. Vse to ne bi bilo mogoče, v kolikor bi imeli pristaniško upravo in bi bilo pristanišče razdeljeno med več terminalisti,” so razložili v Luki. Poudarili so, da ima država že danes vse vzvode nadzora nad razvojem pristanišča, saj morajo biti vse investicije predvidene znotraj petletnega plana razvoja pristanišča, ki ga na koncu potrdi vlada.

KATJA GLEŠČIČ

---