Finali Trading se počasi umika z bodočega vhoda v Luko

Emil Grižon, lastnik podjetja Finali Trading, napoveduje, da se bo jeseni prihodnje leto s svojo predelavo gradbenih odpadkov umaknil s parcele, ki jo prečka predvideni nov vhod v Luko Koper. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi svojo dejavnost nato ponovno zagnal nedaleč stran, na državnem zemljišču ob krožišču Rižana na Srminu.

KOPER > “Zdaj smo stisnjeni v sendvič, saj se nahajamo med dvema krakoma že zgrajene ceste, ki bo prek novega vhoda vodila v pristanišče. Tako seveda ne moremo normalno poslovati in tega se zavedamo,” pravi Emil Grižon. Po njegovih besedah je popustil, ker si želi rešiti svoj poslovni obstoj. “Zaradi vseh težav, občinske izvršbe na polovici našega zemljišča in krize, se nam je promet zmanjšal za kakih 60 odstotkov,” je nezadovoljen.

V sodelovanju z upravno enoto je že poiskal zemljišče, na katero bi se lahko preselil in bi lahko nemoteno opravljal svojo predelovalno dejavnost.

Parcele v Bandelu v zameno za Srmin

“Dva hektarja veliko zemljišče je na voljo v kotu pri krožišču Rižana, nedaleč stran od lokacije, kjer smo zdaj. Parcelo bomo morali osušiti, nasipati, pripraviti plato in objekte, ki jih potrebujemo za delo. Za to potrebujemo nekaj manj kot leto dni,” napoveduje.

Slišati je tudi vse glasnejše namige, kako naj bi koprska občina vsa ta leta načrtno onemogočala poslovanje Finali Tradingu. To naj bi storila, ker si želi utreti pot Grafistu, ki se prav tako podaja na področje predelave gradbenih odpadkov. Ante Guberac iz Grafista ne zanika, da bi se v prihodnje ukvarjali tudi s tem. “Zdaj to počnemo zgolj za svoje potrebe. Ker pa bi radi razširili to dejavnost, pripravljamo dokumentacijo za pridobitev koncesije,” razlaga. Ne strinja se z očitki, da želijo izpodriniti Grižona. “Saj se lahko oboji ukvarjamo s tem poslom. Konkurenca je zdrava. Nikomur ne želim odžirati dela,” pravi Guberac.

Pravi, da je zemljišče, na katerega se namerava preseliti, državno, zato se že dogovarja, da bi jim v zameno ponudil parcele v Bandelu v dolini Drnice (tam je več let nasipal zemljino, včasih tudi spornega porekla, s čimer so se inšpekcijske službe v preteklosti že ukvarjale).

Kot je znano, država potrebuje zemljišča v Bandelu, saj bo tam v prihodnosti potekala trasa državne ceste do mejnega prehoda Dragonja. “Zdaj so na delu pravniki, da dorečejo, ali je nepremičninski posel mogoč,” dodaja Grižon.

Grižon toži občino za 700.000 evrov

Del zgodbe o nesojenem novem vhodu v pristanišče je tudi konflikt med Mestno občino Koper in podjetjem Finali Trading. Družba bi se že pred leti morala preseliti in tako sprostiti lokacijo za luške načrte. V času županovanja Dina Pucerja so se dogovorili za zemljišče za čistilno napravo, nedaleč od sedanjega. Finali je dobrih 14.000 kvadratnih metrov veliko močvirnato parcelo zasipal in na njej uredil plato. Grižon pravi, da so s tem imeli za kar 700.000 evrov stroškov. “To je bil vržen denar v smeti, saj v občini, ki jo je takrat že vodil Boris Popovič, niso izpolnili dogovora, po katerem so se obvezali, da bodo uredili cesto do te parcele. Še več, urejeno zemljišče so nato dali v najem Luki Koper,” je ogorčen Grižon. “To mi dela, ker nisem 'njegov' človek,” je prepričan. Zaradi nerazčiščenih razmerij zdaj Grižonovo podjetje toži občino.

Spor med njima se je še poglobil, potem ko so podpisali sporazum, da bo predelovalno podjetje svojo dejavnost preselilo na drugo zemljišče, prav tako na Srminu (ob stari cesti proti Ankaranu), za katerega so prek razpisa celo dobili stavbno pravico.

Grižon pa je že pred časom ugotovil, da na tem zemljišču ne bo mogel zagnati svoje dejavnosti. “Prostorski akti na tem območju ne dovoljujejo naše dejavnosti, zgolj umestitev nekakšnih logističnih ali transportnih dejavnosti, povezanih s prometom in zvezami,” je jezen Grižon.

Trdi, da so v MOK to vedeli že pred podpisom sporazuma in da so ga tako zavestno izigrali. “Zdaj spet nimamo kam, zato bom zahteval razveljavitev sporazuma z občino,” je odločen Grižon. “Zapravili smo že 30.000 evrov za projekte, ki jih zdaj lahko vržemo v smeti. Občino smo že večkrat pozvali k dogovoru, a odziva ni,” dodaja. V koprski občini na naša številna vprašanja kot običajno niso odgovorili.

NATAŠA HLAJ

---