Eno drevo, dvoje sadežev

Ste že videli limonovec, ki bi poleg limon rojeval tudi mandarine? Približno takšno čudo narave raste na dvorišču družine Marsič iz Kopra. Iste veje si delijo rumeneče limone in okrogli sadeži, ki še najbolj spominjajo na mandarine.

Branka Marsič kaže dva različna ploda svojega limonovca. Foto: Ilona Dolenc
Branka Marsič kaže dva različna ploda svojega limonovca. Foto: Ilona Dolenc

KOPER > “Doma imamo limonovec, star 18 let, ki je sam od sebe brez cepljenja začel rojevati mandarine,” nas je k ogledu zanimive igre narave povabil Koprčan Igor Marsič. Na svojem dvorišču nas ob “čudežnem” limonovcu pričaka njegova mama Branka Marsič. “To drevo sem kupila pred 18 leti v trgovini Komunale Izola. Zdelo se mi je lepo in sem si rekla, da bom imela svoje limone,” začne pripovedovati.

“Enkrat mi je pomrznilo, potem pa spet pognalo in obrodilo tudi do sedem kilogramov limon. Letos pa je nenadoma spremenilo sadež,” pokaže na veje, polne okroglih sadežev, podobnih mandarinam, ki pravkar menjujejo barvo iz zelene v oranžno. Še bolj nenavaden je pogled na nekaj vej, na katerih druge ob drugih rastejo rumene podolgovate limone, tik poleg njih pa okrogli agrumni hibridi.

“Ko so sadeži začeli rasti, sem se začudila, kaj je zdaj to. Počakala sem in ko so začeli dobivati oranžno barvo, sem pomislila, evo, na, mandarine so! Pa sem potipala, in glej - olupek je trd, kot pri limoni,” nadaljuje Branka Marsič. V naši družbi je včeraj prvič tudi prerezala novi sadež. Lahko smo se prepričali, da gre - ne le po videzu, temveč tudi po vonju in okusu - za križanca med limono in mandarino.

In kako je prišlo do srečanja dveh sadežev na enem drevesu? Marsičeva zatrjuje, da drevo ni bilo nikoli cepljeno. “Lahko si mislim le, da je to delo čebel. Limonovec je letos izjemno bogato cvetel, zraven pa raste mandarinovec ...,” sklepa.

Takšna matematika po besedah specialistke za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Irene Vrhovnik ne deluje. “Ni možno, da na limonovcu zrastejo mandarine, ne da bi bilo drevo cepljeno.Čebele same niso sposobne prenesti neke vrste sadeža na drevo, ki ga ne rojeva. Imamo pa možnost, da že v trgovini kupimo sadne križance, ki so bili ustvarjeni po naravni poti brez genskega inženiringa,” pojasni strokovnjakinja.

Ostane torej le še ena možnost: hibridni limonovec je očitno počakal na svojo polnoletnost, da je svetu pokazal svoj pravi “jaz”.

Prijatelji Igorja Marsiča so na facebooku medtem že skovali ime za sadne križance z njegovega dvorišča: limondrine.

ILONA DOLENC


Najbolj brano