Dve leti podaljška le greznicam v Pregari in Movražu

V Istri si bo moralo vsaj 3100 gospodinjstev do konca leta priskrbeti malo komunalno čistilno napravo. Takšen nakup čaka vse lastnike stavb v naseljih, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije in imajo zdaj komunalne odpadne vode speljane v greznico. Ta datum velja za vsa vodovarstvena in zaščitena območja, medtem ko bodo lahko drugje z zamenjavo greznic počakali do 31. decembra 2017.

KOPER > Po tem datumu bo dokončno prepovedana uporaba obstoječih greznic, ki zaradi nestrokovnih vgradenj ali dotrajanosti obremenjujejo in onesnažujejo okolje. Te je sicer že od leta 2003 prepovedano graditi v primeru novogradenj.

V Komunali Koper so na območju koprske občine evidentirali 51 upravljalcev malih komunalnih čistilnih naprav, medtem ko so v novoustanovljeni občini Ankaran popisali le dve takšni napravi. Na Koprskem so našteli kar 4051 greznic, v ankaranski občini pa 155. Lani so v obeh občinah izpraznili in očistili 1629 greznic in v čistilno napravo na Srminu pripeljali za 10.000 kubičnih metrov grezničnih gošč in blata.

Vsak bo lahko izvedel, ali jo rabi

Občanom ne bo treba vgraditi malih čistilnih naprav na območjih (aglomeracijah z določeno gostoto prebivalstva), kjer so občine v prihodnje predvidele gradnjo kanalizacijskega omrežja. O natančnih lokacijah bodo obvestili vse krajevne skupnosti, občani pa se bodo lahko individualno posvetovali tudi v novi svetovalni pisarni Komunale Koper.

Le prebivalci Pregare in nekaterih zaselkov okoli Movraža v koprski občini bodo lahko z zamenjavo greznic počakali do decembra 2017, medtem ko si bodo morali povsod drugod občani male komunalne čistilne naprave priskrbeti do konca tega leta. Po nekaterih ocenah bo treba s slednjimi nadomestiti vsaj 1600 dosedanjih greznic. V Izoli predvidevajo, da bo takšnih primerov najmanj 700, v piranski občini pa ocenjujejo, da bo moralo malo čistilno napravo vgraditi vsaj 800 gospodinjstev.

Poznavalci razmer opozarjajo, da je država na tem področju sprejela zelo restriktivno uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode, ki jo bo na terenu zelo težko uresničiti in ugoditi vsem evropskim direktivam. Tudi v komunalni zbornici so večkrat opozorili na nepripravljenost države, ki zdaj vse obveznosti prelaga na pleča državljanov in komunalnih podjetij. Direktor Komunale Izola Denis Bele pravi, da ne bodo agresivno preganjali občanov, ki ne bodo pravočasno poskrbeli za zamenjavo greznice. Alen Radojkovič iz Okolja Piran pa napoveduje, da si bodo v Združenju občin Slovenije prizadevali za spremembo nekaterih členov uredbe.

V torek je Komunala Koper na sedežu Centralne čistilne naprave na Srminu (Železniška cesta 10) odprla svetovalno pisarno, v kateri občanom nudijo informacije o vgradnji malih komunalnih čistilnih naprav. Odprta bo vsak torek med 14. in 17. uro. Občani lahko vprašanja pošljejo tudi prek elektronske pošte kanalizacija@komunalakoper.si. Zaradi možnosti individualnega podajanja informacij je treba obisk vnaprej najaviti prek elektronske pošte oziroma telefonske številke 05/66-33-801.

Za napravo od 2500 do 8000 evrov

Cene malih komunalnih čistilnih naprav se gibajo med 2500 evri in 8000 evri, odvisno od dimenzije, ki je prilagojena številu uporabnikov. Vodja sektorja kanalizacije v Komunali Koper Alan Peroša opozarja, naj bodo občani pri nakupu male čistilne naprave pozorni na njeno kakovost, možnost dobave rezervnih delov ter enostavnega vzdrževanja, predvsem pa, da mora biti naprava skladna z zahtevami upravljalca.

Osnovnemu znesku je treba prišteti še stroške gradbenih del, ki igrajo pomembno vlogo, saj je treba paziti na ureditev iztoka s ponikanjem na lastni parceli. Za delovanje male čistilne naprave pa je treba zagotoviti tudi priklop na elektriko - ta je nujna za pogon puhala, ki v sistem vpihuje zrak, in delovanje električne krmilne postaje.

Čistilno napravo je mogoče vgraditi namesto ali tudi direktno v obstoječo greznico, če je ta ustreznih dimenzij. “To pomeni, da v greznico postavimo celotno čistilno napravo, torej posodo z vgrajenim sistemom, če konstrukcija in gabariti obstoječe greznice to dopuščajo. Tako prihranimo stroške, saj obstoječe greznice ni treba razbijati oziroma iskati primernega mesta in opravljati posebni izkop za postavitev čistilne naprave,” svetuje Peroša. V kolikor je možno, naj uporabniki vgradijo čistilno napravo za več objektov (v primeru dvojčkov), saj se s tem znižujejo stroški nakupa in obratovanja naprave.

Biološka čistilna naprava deluje na podlagi bakterij, ki vanjo pritekajo s fekalijami. Bakterije za preživetje potrebujejo zrak, ki ga dovajamo v napravo. Odpadna voda najprej potuje skozi prvo komoro, v kateri se zadržijo trdne snovi, nato v drugem rezervoarju poteka biološko čiščenje z mikroorganizmi. Na koncu se blato potopi na dno sistema, na vrhu rezervoarja pa ostane očiščena voda, ki jo izpustimo iz sistema. Naprava deluje pravilno, če prečiščena voda nima neprijetnega vonja.

Praznjenje enkrat na tri leta

Po njegovih besedah je bolje kupiti nekoliko večjo napravo, ki ima dovolj veliko prvo komoro, kjer se zbirajo komunalne odpadne vode. V Komunali Koper so male komunalne čistilne naprave dolžni prazniti enkrat na tri leta, občani pa lahko zaprosijo za dodatni dve praznjenji v primeru, če pride do preobremenitve naprave.

Za uporabnike je med drugim pomembno, da se jim bodo znižali zneski na položnicah, saj bodo v prihodnje zaradi učinka čiščenja male komunalne čistilne naprave plačevali desetkrat nižjo okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja pri odvajanju odpadnih voda.

Po vgradnji male čistilne naprave se bodo na teren odpravili uslužbenci Komunale, ki bodo opravili oceno obratovanja in pregledali, ali izpust prečiščene vode ustreza predpisanim standardom. Ocena obratovanja se obnavlja vsake tri leta.

Država je za upravljalce malih čistilnih naprav predvidela kar nekaj obveznosti. Med drugim bodo morali lastniki naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 populacijskih enot (oziroma uporabnikov) hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na napravi, podatke o ravnanju z blatom in izrednih dogodkih med obratovanjem. Za nadzor nad izvajanjem določil državne uredbe je pristojna inšpekcija za varstvo okolja.

Kaj ne sodi v malo čistilno napravo:

> kisline in močni lugi,

> soli v večjih koncentracijah,

> maščobe in olja,

> ostanki hrane,

> vlažilni robčki, nerazgradljivi papir,

> kondomi in damski vložki,

> tekstil,

> vroča voda nad 35 stopinj Celzija,

> voda iz bazenov in džakuzijev,

> šopi las,

> topila, barvila, odpadne barve,

> gnojnica živalskega izvora,

> močni strupi, umetna gnojila.

NATAŠA HLAJ

---