Država nima denarja za razglasitev parka v Dragonji

Krajinski park Dragonja uradno še ni ustanovljen, zato nekoliko čudi, da v koprski občini prehitevajo čas. Med nedavno nagrajenima logotipoma za porečje Dragonje se je namreč znašel tudi tisti, ki ima v grafičnem znaku prej omenjeni naziv.

V ministrstvu za okolje in prostor  letos nimajo v načrtu razglasitve Krajinskega parka Dragonja.  Foto: Vlado Šav
V ministrstvu za okolje in prostor letos nimajo v načrtu razglasitve Krajinskega parka Dragonja.  Foto: Vlado Šav

KOPER > V koprski občini pojasnjujejo, da je izbira logotipa samo ena od aktivnosti, s katero želijo turistično promovirati naravne danosti območja doline Dragonja.

“Strokovna komisija je svoje delo opravljala na podlagi meril in pogojev iz javnega natečaja, kar pomeni, da vsebnost naziva krajinski park na njihovo odločitev ni vplivala. Sicer pa je prispelo več predlogov, ki so imeli v grafičnem znaku to poimenovanje,” odgovarjajo v občini.

Občini čakata na državo, ta pa nima denarja

Napovedujejo, da bodo projekt za ustanovitev krajinskega parka Dragonja vključili v strategijo razvoja občine, ki jo bodo natančneje opredelili v občinskem prostorskem načrtu. Vzporedno pa mora država - v dogovoru z občinama Koper in Piran (dolina reke Dragonja se razprostira na območju obeh občin) - začeti s postopki ustanovitve oziroma razglasitve krajinskega parka Dragonja, so prepričani v koprski občini.

Na ministrstvu za okolje in prostor izvemo, da letos v svojem programu dela tega nimajo v načrtu. Pravijo, da se sicer strinjajo s pobudo lokalne skupnosti, vendar je v tem času, zaradi zelo omejenih proračunskih sredstev za ohranjanje narave, ne morejo uresničiti, kot tudi ne morejo zagotoviti denarja za kasnejše upravljanje parka.

Kljub temu ostajajo optimistični, saj predvidevajo, da bodo v prihodnosti zamisel o ustanovitvi parka oživili. Ob tem v okoljskem ministrstvu še spomnijo, da spremenjen zakon o ohranjanju narave lokalnim skupnostim dovoljuje, da po predhodnem dogovoru z državo same zavarujejo naravno vrednoto državnega pomena.

Reka Dragonja je naravna vrednota državnega pomena, leži na območju Nature 2000 in na ekološko pomembnem območju, za katero veljajo določeni varstveni režimi in usmeritve. Ti ne dovoljujejo pozidav in drugih posegov v prostor, ki bi lahko okrnili naravo in spremenili dolino Dragonje.

Kar nekaj projektov za oživitev Dragonje

V Kopru in Piranu kljub temu ne stojijo križem rok, saj so v regionalni razvojni program Južne Primorske 2014-2020 predlagali različne projekte za oživitev porečja Dragonje. V koprski občini so v zadnjih letih dobili kar nekaj zamisli in pobud o ureditvi tega območja. Eden zanimivejših je tudi idejni predlog Martine Tomšič. Avtorica je med drugim predlagala, da bi dolina Dragonje ponovno postala vrt slovenske Istre.

V koprski občini predlagajo, da bi bilo smiselno združiti vse krajinske parke v slovenski Istri pod skupno upravljanje. To bi po njihovem mnenju zagotovilo bolj enotno in učinkovito vizijo razvoja ter promocije naravnih danosti.

“V postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta bomo vse prejete predloge obravnavali in jih pripravili za javno obravnavo, nato pa oblikovali smernice za razvoj parka Dragonja. Želimo si povečati njegovo prepoznavnost in ga v prihodnje tržiti, upoštevajoč vse prednosti in omejitve tega prostora. Mislimo, da bi veljalo razmisliti o turističnem razvoju, ekološkem kmetijstvu, športu in rekreaciji,” nizajo načrte v občini.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano