Država ne da niti za en pločnik

Prometna varnost ob državni cesti med Lukini in Sočergo je tako vprašljiva, da se šoloobvezni otroci v lastnem kraju ne morejo gibati brez spremstva staršev. Ob izredno prometni cesti, ki vodi do državne meje, ni ne pločnikov ne prehodov za pešce. Medtem ko tamkajšnji vaščani že leta opozarjajo, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo zgodila nesreča s hujšimi posledicami, pa si v koprski občini in direkciji za infrastrukturo podajajo žogico, kdo je dolžan zgraditi osnovno cestno infrastrukturo.

Domačini v Lukinih menijo, da prometni znak z omejitvijo 
hitrosti še zdaleč  ni dovolj učinkovita, predvsem pa ne edina  
rešitev v skrbi za prometno varnost v njihovem kraju. Foto: Nataša Hlaj
Domačini v Lukinih menijo, da prometni znak z omejitvijo hitrosti še zdaleč ni dovolj učinkovita, predvsem pa ne edina rešitev v skrbi za prometno varnost v njihovem kraju. Foto: Nataša Hlaj

LUKINI > V Lukinih trenutno živi 60 ljudi, veliko je otrok, mlade družine se priseljujejo v zaledje. Ne gre torej za kraj brez življenja. Prav nasprotno. “Naši otroci sploh ne morejo samostojno v šolo, ker smo v strahu, da se jim bo kaj zgodilo na poti do avtobusnega postajališča. Zaselek se nahaja ob ravnici, kjer nekateri vozniki divjajo z visoko hitrostjo,” je zaskrbljena domačinka Jasmina Fantinič iz Lukinov.

Denar za en pločnik ali več malenkosti?

Meni, da prometni znak z omejitvijo hitrosti še zdaleč ni dovolj učinkovita, predvsem pa ne edina rešitev v skrbi za prometno varnost v njihovem kraju. Sprašuje se, ali predstavlja ureditev dveh prehodov za pešce in enega pločnika res tako velik strošek, da ga nihče ne zmore plačati. Spomni, da bi lahko skrb za gradnjo krajšega in ožjega pločnika prevzela tudi krajevna skupnost. “Ali namenimo 33.000 evrov za gradnjo pločnika ali pa za denar, ki ga imamo na voljo, v vsaki vasi kaj popravimo in uredimo,” se je na njeno pobudo odzval predsednik KS Gračišče Peter Franca.

Domačinka Majda Radovac ne more razumeti, da se že leta in leta pogovarjajo o istih težavah, nič pa se ne premakne na bolje. “Voznik avtobusa se z otroki, ki se vračajo iz šole, včasih raje zapelje kar do Sočerge, tam obrne in nato pride nazaj v Lukine. Tako lahko šolarje varno odloži na strani, kjer se nato le še sprehodijo do vasi in jim ni treba prečkati nevarne ceste,” opozarja. Vsaj pri avtobusnem postajališču bi lahko zarisali prehod za pešce, predlaga.

Direkcija nima denarja za pločnik

V koprski občinski upravi so nazorni: “Zagotavljanje prometne varnosti na javni cesti je glavna naloga upravljalca ceste, torej direkcije za infrastrukturo.” Pojasnijo, da so jim na prošnjo KS Gračišče že pred časom posredovali pobudo za ureditev prehodov za pešce. Odgovor je bil negativen z obrazložitvijo, da direkcija ureditve prehodov za pešce nima v svojih razvojnih načrtih in za to nima predvidenega denarja. V odgovoru so med drugim še navedli, da lahko občina na svoje stroške uredi prehode s soglasjem upravljalca in ob upoštevanju veljavnih predpisov.

S takšno pavšalno razlago se v občini ne strinjajo. “Pri vsej zadevi ne gre le za nekaj kilogramov bele barve in za dva prometna znaka. Veljavni zakon o cestah namreč določa, da morajo biti prehodi za pešce ponoči osvetljeni in označeni s prometno signalizacijo, za kar je seveda potrebna projektna dokumentacija. To plača predlagatelj. Torej bi za to morali poskrbeti v občini,” nizajo pomisleke.

V inšpektoratu za infrastrukturo smo poizvedovali, ali je inšpektor za ceste na odseku državne ceste Lukini-Sočerga opravil terenski ogled, saj cesta ne more biti prometno varna, če tam ni ne pločnika ne prehoda za pešce. V svojem odgovoru so bili zelo kratki: “Inšpektor ni uvedel inšpekcijskega nadzora.”

Prehod za pešce z dodatki

To bi dejansko pomenilo, da bi morali predvideti izvedbo osvetlitve prehoda za pešce s postavitvijo dveh dodatnih drogov javne razsvetljave, v kolikor je ta v bližini. V nasprotnem primeru bi morali urediti novo odjemno mesto in stikališče za javno razsvetljavo. Zgraditi bi morali tudi pločnik z obeh strani državne ceste in poskrbeti za odvodnjavanje meteornih voda z vozišča državne ceste. “Ob tem ni zanemarljiv niti strošek odkupa zemljišča za ureditev pločnika, v kolikor ureditvi pločnika ne nasprotuje lastnik zemljišča, k vsemu pa je treba prišteti še stroške naložbe,” navajajo v občini.

Nezadovoljni so, ker direkcija zaradi pomanjkanja denarja na leto uredi le nekaj prehodov za pešce v celotni državi. Spomnijo, da so prav zaradi tega že v preteklosti morali v lastni finančni režiji urediti kar nekaj varnih prehodov prek državnih cest, denimo, pri osnovni šoli v Pradah, pred zadružnim domom v Pobegih in pri pokopališču v Sv. Antonu. “Pri tem ni šlo za majhen finančni zalogaj. Kot kaže, bo morala občina sama urejati tudi prometno varnost na državni cesti med Lukini in Sočergo. Ne nazadnje gre tudi v tem primeru zlasti za šoloobvezne otroke, ne glede na to, da prečkajo sicer državno cesto,” ugotavljajo v koprski občinski upravi.

V direkciji za infrastrukturo imajo povsem drugačno mnenje. Zatrjujejo, da je za urejanje pločnikov in prehodov za pešce znotraj naselij odgovorna posamezna občina, ne glede na to, da gre za državno cesto.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano