Država je prišla do dna, zdaj mora poglabljati še Luka

Na upravi za pomorstvo po petih letih končno “vidijo dno”. Ravno danes se izteče pogodbeni rok v najpomembnejšem projektu v zadnjih letih; to je rok, ki ga imelo podjetje Luka Inpo, da dokonča poglabljanje morske poti do prvega pomola na 14,7 metra globine.

Sesalni bager Martin Krpan, ko je še kopal mulj z morskega dna, ki so ga po cevi črpali do kasete na ankaranski bonifiki. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Sesalni bager Martin Krpan, ko je še kopal mulj z morskega dna, ki so ga po cevi črpali do kasete na ankaranski bonifiki. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > A na upravi za pomorstvo so kljub temu še previdni. “Najprej je treba opraviti primopredajo, naš gradbeni nadzornik pa mora prej preveriti, ali je delo res opravljeno, kot je treba. Šele potem bomo lahko rekli, da je cilj dosežen,” opozarja Gregor Mavrič, ki vodi ta projekt na upravi za pomorstvo.

V nedeljo bo v Koper priplula prva ladja nove ladjarske naveze Ocean 3, v katero so se povezali francoski ladjar CMA-CGM, kitajski China Shipping Line in United Arab iz Združenih arabskih emiratov, ki uvajajo novo direktno povezavo Daljnega vzhoda z Jadranom. V torek pa bo v Luki Koper znova rekordno, pričakujejo 367 metrov dolgo in 42 metrov široko Maerskovo ladjo Gerda, ki bo nova največja kontejnerska ladja, ki je priplula v Koper. Gerda je del druge direktne ladijske linije z Daljnega vzhoda, ki bo po novem plula v Koper; to je M2, naveza danskega Maerska z italijanskim MSC. Tretjo direktno linijo s Koprom pa ima tajvanski Evergreen.

Projekt je stal osem milijonov evrov, kar je manj, kot so ocenjevali na začetku; 85 odstotkov potrebnega denarja pa so pridobili iz kohezijskih skladov Evropske unije.

Vse tegobe javnih razpisov

Zahteven projekt, ki bo omogočil, da bodo v Koper lahko plule večje in bolj naložene ladje, so začeli pred petimi leti. Takrat je bila morska globina morja v vplovnem kanalu in v luškem akvatoriju ponekod komaj 12 metrov, kar ni več zadoščalo. Projekt so spremljale tudi vse težave, ki običajno spremljajo javne razpise, od pritožb neizbranih izvajalcev do dolgotrajnega pridobivanja dovoljenj. “S tem da so celoten projekt na upravi peljali vsega trije zaposleni, ki so morali delati tudi nemogoče,” pravi direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Za nameček pa je izvajalcem lani nagajalo še dolgotrajno deževno vreme, ki je preprečevalo, da bi se izkopani mulj v kaseti posedel dovolj hitro, da bi lahko polnili kaseto.

Približno 150.000 kubičnih metrov mulja

Luka Inpo je kopanje mulja z morskega dna končala pred nekaj tedni in povsem napolnila omenjeno kaseto na ankaranski bonifiki. Z morja so izkopali približno 150.000 kubičnih metrov mulja.

Do včeraj so s posebnimi podvodnimi branami še ravnali kuclje in kotanje na morskem dnu. Podjetje Harpha Sea pa je sproti merilo globino, da so lahko preverili, ali so dosegli 14,7 metra, kot je zapisano v pogodbi. “Čez nekaj časa pa bomo v okviru iste pogodbe postopno poglobili tisto, kar nam manjka do 15 metrov, kar je na daljši rok končni cilj,” pravi Klinec. Gre za več kot 18 hektarjev veliko površino v vplovnem kanalu, za katerega je bila zadolžena država.

Zdaj pa mora drugi del naloge opraviti še Luka Koper, ki je zadolžena za poglabljanje znotraj prvega bazena. Lani so si zagotovili globino 14 metrov, sredi letošnjega leta pa naj bi s specializiranim nizozemskim podjetjem Van Oord opravili še drugi del projekta, to je poglabljanje morskega dna še za dodaten meter.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano