Drugi tir: Nemci vedo, česar naša vlada ne ve

Argumentov, da je drugi tir pomemben, je veliko, vendar jih odgovorni, torej vlada, ne želijo slišati, so si bili enotni udeleženci okrogle mize, ki jo je v prepolni dvorani Primorske gospodarske zbornice pripravil koprski Propeller klub.

KOPER > Ker drugega tira do leta 2020 gotovo ne bo, so začeli iskati alternativne možnosti, saj bo takrat sedanja proga zasičena. Luka Koper ne izključuje nobenega scenarija, niti gradnje tira med Koprom in Trstom. Alternative iščejo tudi Slovenske železnice, kjer pa niso prepričani, da je tir do Trsta rešitev.

Drugi tir Koper-Divača bo dobil še eno študijo; tokrat o tveganjih, ki jih prinaša neizgradnja drugega tira, in možnih alternativah. Izdelali jo bodo na Centru odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani po naročilu novoustanovljene iniciative za modernizacijo železniške infrastrukture v Sloveniji. Ta iniciativa je nastala minuli teden na Gospodarski zbornici Slovenije v okviru združenja za promet. Vodil jo bo direktor družbe Adria Kombi Rok Svetek.

“Povezava s Trstom ni to, da bi vseh 14 milijonov ton prevažali čez Trst, ampak da bi vsaj še nekaj dodatnega tovora, ki ga bomo do 2020 leta pridobili, lahko prevažali čez Trst, vse dokler drugega tira ne bo; gre za prehodno rešitev,” je povedal predsednik uprave Luke Koper Drago Matić. Strah pred tem, da bi Tržačani Koprčanom prevzeli posle, sicer obstaja, vendar se Matić ob tem sprašuje: “Kaj je večje tveganje? Ali tir do Trsta ali popolnoma brez tira? Časa ni več, čas je naš sovražnik.”

Čedomir Bojanič, predsednik združenja špediterjev, je ocenil, da tveganja, da bomo leta 2020 imeli preveč tovora za obstoječi tir, ob takem odnosu države ni: “Tovor bodo naše stranke še pred letom 2020 preusmerile drugam, če jim vseskozi dajemo signale, da tira ne bo.” Dekanja fakultete za pomorstvo in nadzornica Luke Koper Elen Twrdy pa je še enkrat povzela razmišljanja, da drugi tir ni pomemben samo za Luko Koper, temveč za primorsko in slovensko gospodarstvo ter širše: “Dobra povezava je bistvo vsega. Tega se zavedajo vsa pristanišča in vse države, kajti država je tista, ki mora poskrbeti, da se pristanišča razvijajo.”

Na razpravo o nujnosti drugega tira sta prišla tudi poslanca Marko Ferluga (SMC) in Tomaž Gantar (Desus), ki se tako kot drugi primorski poslanci odločno zavzemata za gradnjo drugega tira. Na to temo bo v kratkem v državnem zboru tudi izredna seja, je včeraj dejal Ferluga. Andrej Godec, Marko Pavliha in Zvonimir Britovšek pa so včeraj predstavili analizo, ki bo prerasla v manifest za nujnost gradnje drugega tira.

Predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan je prepričan, da so pred Luko Koper neslutene možnosti razvoja. Znak za to je avtomobilski posel z mercedesi, ki so ga pridobili Koprčani in na razpisu premagali Barcelono. To pomeni približno 120.000 avtomobilov za Daljni vzhod na leto samo v prvi fazi. “Ko se koncern, kot je Daimler, odloči za Koper, je to mejnik v dojemanju Kopra, in tega se niti še ne zavedamo,” je navdušen Gortan. A to povzroča tudi skrbi. Matić opozarja, da bo škoda, če zaradi nezgrajenih povezav z zaledjem storitev za proizvajalce avtomobilov mercedes ne bodo dovolj kakovostno izpeljana, toliko večja.

Nezgrajeni drugi tir skrbi tudi predsednika uprave SŽ Dušana Mesa: “Marsikdo bo prej preselil svojo logistiko na druge koridorje. Kaj bomo po letu 2020 vozili na tem delu, je veliko vprašanje. Zato še vedno upamo, da drugi tir bo.”

Iskati strateškega partnerja, ki bo investiral v drugi tir, ni smiselno, so se strinjali udeleženci okrogle mize. “V tujini železniško infrastrukturo najprej začnejo graditi iz proračuna. Projekt je v teku in nato kandidirajo na razpise za evropski denar in uspejo,” je poudaril Mes. Naša vlada pa je prijavila drugi tir brez izdelane finančne konstrukcije, na novembrski razpis se ne bo niti prijavila, čeprav so to obljubljali še pred kratkim.

Mes je spomnil, da je danes najcenejši vir financiranja infrastrukturnih projektov posojilo Evropske investicijske banke, saj so obrestne mere zdaj ugodne. Več o tem bi lahko povedal Anton Rop, eden od podpredsednikov EIB, ki so ga povabili na razpravo, a ga ni bilo. Prav tako sta se opravičila ministra za infrastrukturo in za gospodarski razvoj Peter Gašperšič in Zdravko Počivalšek. Zato glavni poziv vladi ostaja: naj se že odloči, ali ga bo gradila ali ne. Gašperšič je ravno včeraj v Luksemburgu dejal, da sta pri drugem tiru pomembna potrpežljivost in vztrajnost.

TATJANA TANACKOVIČ

KATJA GLEŠČIČ

---