Dopoldne v Koper, popoldne v Izolo

Odkar so odprli predor Markovec, ponuja obalna cesta med Koprom in Izolo prijetno panoramsko vožnjo med istrskima mestoma. Do kdaj bo tako, pa ostaja odprto vprašanje, češ da bosta koprski in izolski župan Boris Popovič in Igor Kolenc na to temo v kratkem sklicala posebno novinarsko konferenco. Slišati je, da razmišljata o preureditvi ceste v enosmerno.

Takšne gneče na obalni cesti ni več. Za koliko je upadel 
promet, pa ni znano, ker ga  istrski občini ne štejeta. Najvišja 
dovoljena hitrost do nadaljnjega ostaja 90 kilometrov na 
uro.    Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Takšne gneče na obalni cesti ni več. Za koliko je upadel promet, pa ni znano, ker ga istrski občini ne štejeta. Najvišja dovoljena hitrost do nadaljnjega ostaja 90 kilometrov na uro.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

IZOLA, KOPER> Urejanja bi se lotili prav kmalu, vsaj na začetku z občinskim denarjem. Na nekdaj državni in zdaj občinski cesti bi zaprli en vozni pas in promet dopustili zgolj v eno smer: dopoldne proti Kopru, popoldne proti Izoli. S tem bi se prilagodili dnevnim migracijam, večinoma povezanimi z vožnjo v šolo ali službo v Koper in nazaj domov.

Obalna cesta je v četrtek tudi uradno prešla v upravljanje koprske in izolske občine. Občini, direkcija za infrastrukturo in CPK so podpisali primopredajni zapisnik o prenosu vzdrževanja ceste. Od včeraj ima status nekategorizirane občinske javne poti na območju mesta Koper, ki jo bo vse do dogovora z izolsko občino vzdrževala Komunala Koper. Sklenitev dogovora o usklajenem vzdrževanju je predvidena v začetku julija. Kateri občinski inšpektorji in redarji bodo poslej bdeli nad to cesto, pa še ni znano.

En pas za voznike, drugi za kolesarje in pešce

Takšno možnost je župan Boris Popovič pred dnevi omenil v pogovoru na tretjem programu nacionalne TV. Ko smo želeli izvedeti kaj več, so nam v njegovem kabinetu odgovorili, naj počakamo na tiskovno konferenco.

Nekoliko bolj zgovorni so bili v kabinetu izolskega župana Igorja Kolenca. “Enosmerni promet je ena od možnosti. En vozni pas bi pustili prometu in drugega namenili prebivalcem. Razširili bi kolesarsko pot in jo ločili od peš poti,” so nam pojasnili. Kdaj? “Lahko še to poletno sezono.”

S tem bi pravzaprav začeli urejanje štirikilometrskega območja, na katerem si želijo postaviti dodatne pomole ter urediti dostope v morje in drugo kopališko infrastrukturo. Urejanja bi se lotili postopoma. Najprej s sprejetjem ustreznega prostorskega akta, čeprav še ne vedo, ali bosta zadostovala izolski in koprski občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ali pa bo - zaradi morja - potreben državni prostorski načrt. Občinska akta bi sprejeli v krajšem času kot državnega, čeprav bi se morali občini vseskozi koordinirati ter se usklajevati z zavodoma za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na koncu bodo najverjetneje razpisali arhitekturni natečaj.

Na obalni cesti bi lahko že v kratkem
> zarisali dodatne prehode za pešce;
> zmanjšali najvišjo dovoljeno hitrost (90 kilometrov na uro);
> zožali vozna pasova ter pridobili prostor za bočno parkiranje vzdolž ceste ter, nenazadnje:
> v Žusterni omogočili zavijanje v levo (v bližini Snack bara in z makadamskega parkirišča - enkrat proti Izoli in drugič proti Kopru).

Ohranjanje dediščine prednost, ne slabost

“Naravne in kulturne vrednote je treba ohraniti in izkoristiti v turistične namene. Naravni vrednoti sta klif in travnik pozejdonke, kulturne vrednote pa drevored, trasa nekdanje železniške proge Parencane, mesto, kjer se je potopila ladja Rex, ter dve arheološki najdišči: Viližan in Žusterna. V Viližanu so ohranjeni ostanki rimskega pomola in rob antične obale, to območje je navedeno tudi v registru kulturne dediščine,” navajajo v Izoli. “Naravna in kulturna dediščina nam ne smeta predstavljati ovire, ampak priložnost. Bilo bi neumno, da ju ne bi izkoristili,” so prepričani.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano