Do kdaj še vrtički med Hoferjem in Mercatorjem?

Stečajna upraviteljica Merkurja Simona Goriup znova prodaja 27 zemljišč ob Dolinski cesti na območju med novo Hoferjevo trgovino in hipermarketom Mercator. Tam skupina urbanih kmetovalcev že leta obdeluje svoje vrtove. Proti koncu meseca bo znano, ali bodo s svojo dejavnostjo lahko nadaljevali tudi v prihodnje, saj upraviteljica do 21. avgusta zbira zavezujoče ponudbe morebitnih kupcev.

Ob Dolinski cesti na območju med novo Hoferjevo trgovino in 
hipermarketom Mercator je znova naprodaj 27 zemljišč, za 
katere stečajna upraviteljica pričakuje 862.000 evrov.  Foto: Nataša Hlaj
Ob Dolinski cesti na območju med novo Hoferjevo trgovino in hipermarketom Mercator je znova naprodaj 27 zemljišč, za katere stečajna upraviteljica pričakuje 862.000 evrov.  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Pred dobrim letom je za nepremičninski kompleks, ki se razteza na skoraj 26.000 kvadratnih metrih, pričakovala 1,7 milijona evrov, zdaj pa je vrednost prepolovila na 862.000 evrov. Preden je zabredel v finančne težave, je Merkur zemljišče predvidel za gradnjo svoje trgovine v Olmu. Ob stečaju so njihovi poslovni načrti padli v vodo, medtem ko je trgovska veriga Hofer v bližini že predlani zgradila in odprla svoj diskont. Nepozidana stavbna zemljišča sicer predstavljajo zaokroženo celoto in jih ni mogoče kupiti ločeno. Iz podrobne namenske rabe je razbrati, da gre za območje, kjer je dovoljeno razvijati centralne dejavnosti (trgovine, poslovne lokale). Zdaj so to njive, ki jih že več kot dvajset let obdelujejo stanovalci bližnjih sosesk. Zavedajo se, da bodo nekega dne morali svoje vrtičke zapustiti. Ko so se že pred nekaj desetletji s takratno upravo Merkurja dogovorili, da lahko začasno zasedajo zemljišča, so jim jasno povedali, da ne smejo saditi trajnih nasadov ali drevja. Večinoma tako pridelujejo sezonsko zelenjavo.

Potreba po urejenih urbanih vrtovih je vse večja, marsikdo si želi imeti vsaj manjšo najemniško njivo, na kateri bi lahko pridelal zdravo zelenjavo. V nekaterih slovenskih občinah je takšna pobuda meščanov naletela na pozitiven odziv. Nazadnje v Izoli, kjer je občina v petletni najem oddala 31 vrtov.

Koprčani takšne možnosti še nimajo. V občinski upravi zagotavljajo, da so v okviru strategije prostorskega razvoja predvideli posamične lokacije, na katerih bi bilo možno izvajati projekt urbanega vrtnarstva. O konkretnih lokacijah in časovnem vidiku pa je za zdaj še prezgodaj govoriti, so skopi s pojasnili.

NH


Najbolj brano