Do hriba nad morjem za manj kot 400.000 evrov

Zdaj gozdnato pobočje nad predorom Markovec bi lahko v prihodnje povsem spremenilo podobo. Če bo na dražbi sredi prihodnjega meseca nepremičnina zamenjala lastnika, bo ta lahko na obširnem zemljišču tik nad morjem gradil bodisi hotel, vile z enkratnim razgledom ali kakšno drugo stavbo. Parcele bo mogoče kupiti za manj kot 400.000 evrov, saj bo prodaja potekala po načelu zniževanja izklicne cene.

KOPER > Nepremičnini, ki skupaj merita dobrih 9400 kvadratnih metrov, sta v lasti podjetja Istrabenz marina invest v stečaju. Gre za družbo, ki jo je Istrabenz ustanovil leta 2006 za gradnjo in upravljanje pristanišč, natančneje marine med Koprom in Semedelo, ki pa je nikoli niso zgradili.

Dražba z zniževanjem cene

Na prvi javni dražbi, ki bo 20. maja v Ljubljani, bodo parceli prodajali po načelu zniževanja izklicne cene. Ta se začne pri 400.000 evrih, interesenti pa bodo lahko ceno vsakokrat nižali za 1000 evrov. Kot je razvidno iz določil dražbe, morebitni interesent ne more kupiti samo ene parcele, saj ju prodajajo v paketu.

Po oceni geodetske uprave je vrednost obeh zemljišč bistveno nižja. Manjšo parcelo (2650 kvadratnih metrov) so ovrednotili na zgolj 8447 evrov, večja (6823 kvadratnih metrov) pa je po njihovih izračunih vredna 18.166 evrov.

Sicer pa bo moral bodoči kupec za svoje gradbene načrte med drugim pridobiti soglasje Darsa. Območje namreč sodi pod okrilje državnega prostorskega načrta za hitro cesto na odseku Koper - Izola.

To pa ni edina omejitev, ki jo bo moral potencialni kupec upoštevati. Pobočje je gozdnato, zato bo morala morebitnim gradbenim posegom zeleno luč prižgati še piranska enota zavoda za varstvo narave.

Koprska občina je pred osmimi leti zaupala takrat približno 30 milijonov evrov vredno naložbo podjetju Istrabenz, ki se je v sodelovanju z Marino Koper in podjetjem Istrabenz marina invest edino prijavilo na občinski razpis za podelitev koncesije za gradnjo in upravljanje z marino. Koprski občinski svet je nato potrdil prodajo dveh zemljišč nad predorom Istrabenzu, saj je odlok o koncesiji določal, da mora občina koncesionarju neposredno, brez razpisa, prodati zemljišče, namenjeno gradnji hotelskega objekta. Takšnemu načinu prodaje je ostro oporekal takratni občinski svetnik SD Jadran Bajec. Vztrajal je, da bi morali vsa zemljišča, ki so v lasti občine ali države, oddati oziroma prodati prek javnega razpisa. Neposredna prodaja namreč po njegovem mnenju ni bila v skladu z dvema predpisoma, z odlokom o koncesijah in z zakonom o odtujitvi zemljišč. Istrabenz je tako za nekaj več kot milijon evrov dobil v last dobršen dela hriba na območju med cesto, ki vodi od Slavnikovih garaž na Markovec, in OŠ Antona Ukmarja. NH

Občina je hotela parcele nazaj

V koprski občini so si zemljišča pred kratkim prizadevali dobiti nazaj v svojo last, vendar neuspešno. Dokazovali so namreč, da je koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje marine Žusterna in krajevnega pristanišča ob izlivu Badaševice, ki so jo z Istrabenz marino invest sklenili pred osmimi leti, neveljavna. S tem pa naj ne bi bila veljavna niti prodaja prej omenjenih parcel, ki so bile vezane na uresničitev projekta marine.

Spomnimo, da je januarja 2010 koprska občina odstopila od koncesijske pogodbe, ker je podjetje kršilo njene določbe glede rokov za gradnjo in priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker se je Istrabenz znašel v finančnih težavah, projekta koprske marine, ki so ga načrtovali, niso mogli izpeljati.

Višje sodišče zavrnilo občino

V občini so svoj prav dokazovali tudi prek zapisanega v odloku o koncesiji. “Koncesijsko razmerje preneha, če pride do stečaja koncesionarja. V tem primeru pristaniška infrastruktura, kamor sodijo tudi zemljišča, preide v last koncedenta, torej občine,” so bili prepričani v koprski občinski upravi.

Se pa z njihovimi argumenti ni strinjalo višje sodišče v Kopru, ki je zadevo obravnavalo. V sodbi je namreč ugodilo podjetju Istrabenz marina invest, svojo odločitev pa so utemeljili s podatkom, da je prodajna pogodba glede zemljišč na Markovcu še vedno veljavna. V celoti so oporekali zgoraj omenjenemu razmišljanju občine, zato je občina na sodišču izgubila.

NATAŠA HLAJ

---