Da cerkev zakriva palačo, je kriv arhitekt, ki sploh ni prišel v Koper

Palača Bruti na trgu Brolo, v kateri že od leta 1951 domuje koprska knjižnica, obeležuje 300-letnico. Kdaj točno so jo zgradili, sicer ni znano, družina Bruti pa naj bi leta 1714 kupila zemljišče na Brolu. Ob obletnici so v knjižnici izdali zbornik Palača in družina Bruti v Kopru in v njem zbrali zgodovino palače, družine in njenega najbolj znanega predstavnika, škofa Agostina. V knjigi najdemo tudi pojasnilo, zakaj del koprske stolnice prekriva pročelje palače.

Umestitev cerkvenega kora in palače Bruti je Koprčane razburjala že v prvi polovici 18. stoletja, a je bila - kot kaže - posledica napake, ki jo je naredil arhitekt v Benetkah zato, ker ni nikoli prišel na trg Brolo. Foto: Helena Race
Umestitev cerkvenega kora in palače Bruti je Koprčane razburjala že v prvi polovici 18. stoletja, a je bila - kot kaže - posledica napake, ki jo je naredil arhitekt v Benetkah zato, ker ni nikoli prišel na trg Brolo. Foto: Helena Race

KOPER > Legenda, da je bil za arhitekturni spodrsljaj kriv spor med lastnikom palače in škofom, ne drži, pravi Peter Štoka, skrbnik domoznanskega oddelka in starih knjižnih zbirk v koprski knjižnici. Pojasnjuje, da je škof Agostino Bruti svojega brata, ki je bil lastnik palače, povzdignil na visok položaj generalnega vikarja; to pomeni, da med njima ni bilo spora.

V resnici je bil za zaplet najverjetneje kriv arhitekt Giorgio Massari, ki je načrte za obnovo koprske stolnice in za širitev kora pripravljal v svoji pisarni v Benetkah, situacije pa si ni nikoli ogledal v živo v Kopru. Načrte, ki so temeljili na predhodno narisanih posnetkih obstoječih stavb ali izmer gradbenih parcel, je naročnikom pošiljal kar po pošti. Zato se mu je pripetila napaka, čeprav naj bi bil prav Massari tudi avtor načrtov za palačo Bruti. Zgodovinarji v pisnih virih sicer niso našli črno na belem zapisanega, kdo je bil arhitekt, ki je narisal palačo Bruti, dr. Helena Seražin iz Znanstveno raziskovalnega središča SAZU pa meni, da je delo Massarija; to sklepa tudi iz podobnosti s palačo Grassi v Benetkah, ki je delo istega avtorja.

Družina Bruti se je v Koper priselila z območja Albanije okoli leta 1570 (zato se priimek pravilno piše Bruti in ne Brutti). V Koper so prišli, ko je Drač padel pod Turke in tam za družine, ki so sodelovale z Benetkami ni bilo več prostora. V Kopru se je plemstvo najprej upiralo, da bi medse sprejelo družino iz Albanije, ugotavlja Salvator Žitko v svojem prispevku o Brutijih. A po drugem glasovanju so jim vendarle namenili dovolj glasov in jim s tem odprli pot v vrh plemstva.

Možje iz družine Bruti so v Benetkah delali kot prevajalci in tolmači, saj so poznali italijanski, latinski, turški, albanski in še kak slovanski jezik. A kot se je za plemstvo spodobilo, so si želeli prebiti tudi v duhovniške vrste - tako je Giacomo Bruti leta 1671 postal škof v Novigradu. Največji met pa je uspel grofu Agostinu Brutiju, ki je bil od leta 1733 do svoje smrti 1747 koprski škof.

V tem obdobju je prišlo tudi do zapletov z gradnjo na trgu Brolo - ne le zaradi kora pač pa tudi zaradi palače Bruti. Nekaj let prej je družina začela graditi palačo in si za to izbrala območje nekdanjega pokopališča ženskega samostana sv. Blaža. Redovnice so gradnji nasprotovale; ohranjeno je pismo škofa Agostina, v katerem opatinji pojasnjuje, da z gradnjo palače ni povezan, čeprav prihaja iz iste družine. In palača je klub vsemu zrasla.

Kljub pomanjkanju denarja v tem obdobju, je škof Agostino poskrbel za obnove kar nekaj cerkva - takrat je Angelo Travisini poslikal strop cerkve sv. Frančiška, razširili so cerkve sv. Bassa, prenovili cerkev sv. Frančiška v Piranu, posvetili cerkvico sv. Elija v Koštaboni. “Povezan je tudi s prenovo koprske krstilnice sv. Janeza Krstnika. S sredstvi, ki jih je zapustil v testamentu, so leta 1747 pričeli s temeljito prenovo. Rotundo je škof izbral tudi za lastno grobnico,” piše Salvator Žitko v svojem prispevku v zborniku. Škof Agostino Bruti je umrl 5. septembra 1747 in so ga najprej pokopali v koprski stolnici, dve leti kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli.

Kmalu zatem je rodbina Bruti izumrla, palača je do leta 1870 samevala, zatem sta v njej živeli družini Gasparini in Pallina, leta 1899 pa jo je za 11.500 forintov kupila kongregacija sester sv. Klare iz Vidma in v njej odprla semenišče za istrska dekleta, stara od šest do dvanajst let. Do leta 1923 je imela 74 učenk, ukinili pa so jo leta 1948.

Leto, v katerem so se v Osrednji knjižnici Koper poklonili družini Bruti in njenih dosežkom, je knjižnica pričakala nekoliko prenovljena. Oddelek za odrasle bralce je bolj dostopen, v avli so uredili avtomatizirano izposojo, postavili klančino ga gibalno ovirane, prenovili pa tudi upravne prostore s sejno sobo. Poleg tega so domoznanski oddelek opremili s primernejšimi omarami za najstarejši knjižni fond mestne knjižnice in uredili ognjevarno sobo za rokopise in kodekse, našteva direktor knjižnice David Runco. Ob 300-letnici palače Bruti pa je Filatelistični klub Koper izdal osebno znamko, pisemsko ovojnico in priložnostni poštni žig.

Zatem se je v palačo preselila knjižnica, ki v njej deluje še danes in hrani tudi tri knjige, neposredno povezane s škofom Agostinom: Sinodalne konstitucije, to je nekakšne sklepe sinode, ki jo je sklical leta 1738. “Dopolnjuje jih pastoralno pismo o odličnem življenju duhovnikov, o tem, kako naj se oblačijo, da morajo biti kratko postriženi, da ne smejo loviti divjadi, ker nas je Jezus odrešil s svojo krvjo in ne s krvjo živali ...” del vsebine povzema Peter Štoka.

V drugi knjigi so zbrani odloki mestnega sveta, v njih pa je mogoče prebrati tudi marsikaj o Brutijih. Na primer to, da so želeli člani družine postaviti spomenik Giacomu Brutiju (ki je bil škof v Novigradu) v koprski stolnici. Zapisan je celo izid glasovanja; 92 svetnikov je bilo za, 16 pa proti, zato spomenik lahko še danes vidimo v stolnici.

Tretja knjiga pa je kopija knjige, ki jo imajo v tržaški knjižnici, v njej pa je popis življenja in žalni govor ob smrti škofa Agostina, preveden tudi v zborniku, ki ga je izdala Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.

HELENA RACE


Najbolj brano