Čez most niti ministrica

Zapora mostu čez Jernejev kanal, ki je edina cestna povezava s solinami, tako močno odmeva, da je včeraj tja pohitela tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. A zaposlenim v Krajinskem parku Sečoveljske soline in podjetju za pridelavo soli je prinesla le negotovo napoved, da se bodo posvetili iskanju rešitve.

Zapora mostu čez Jernejev kanal, ki je edina cestna povezava s solinami, tako močno odmeva, da je včeraj tja pohitela tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.  Foto: Alenka Penjak
Zapora mostu čez Jernejev kanal, ki je edina cestna povezava s solinami, tako močno odmeva, da je včeraj tja pohitela tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.  Foto: Alenka Penjak

SEČOVLJE > Ministrica Irena Majcen je v soline prišla z barko, s katere si je ogledala, kako napreduje obnova nasipov v Jernejevem kanalu. A bolj kot to je včeraj vse v krajinskem parku in Solinah zanimalo, kdaj bodo dobili nov most in kdo jim bo pri njegovi postavitvi pomagal. “Dostop do solin ni čisto onemogočen, je pa pot, ki je na voljo, premalo ustrezna, da bi jo lahko šteli kot uporabno. V naslednjih dneh se bomo posvetili rešitvi, ki bi bila ustrezna tudi za tiste, ki v teh krajih delajo, živijo. Do rešitve moramo priti v kratkem času,” je pred zaprtim mostom včeraj dejala ministrica. Nanj, tako kot vsi drugi, ni smela.

Kdo pa bo novi most plačal? “Parcela, na kateri stoji most, je državna, ni pa nujno, da tudi most. Manj pomembno je, kdo je lastnik, bolj pomembno je, kdo bo pristopil k reševanju te zadeve. Država se temu ne izogiba,” pravi Irena Majcen. Koliko bo stala obnova ali namestitev pontonskega mostu in kdaj bi bilo mogoče promet čez most spet sprostiti, tako ni znano.

Pol ure peš do službe

Jasno pa je, da bodo imeli zaposleni v krajinskem parku in Solinah do svojih služb precej daljšo pot kot običajno. Njihovo jutro se je včeraj začelo v Sečovljah, nakar so hodili 2,5 kilometra peš v krajinski park in potem še do delovnega mesta. “Po prejemu odločbe inšpektorice smo bili tako šokirani, da smo se zbali, ali bomo morali nekaj ljudi poslati na dopust. Nismo vedeli, kako bodo prišli do svojih delovnih mest,” pravi vodja krajinskega parka Andrej Sovinc. “V park se zaposleni ne vozimo, se pa pripeljemo do njega, nakar en kilometer pešačimo. Zdaj se nam je pot podaljšala. Pol ure hoje do delovnega mesta ni malo. In to zaradi stvari, ki nima neke logike,” še pravi. Tako dolgo pot z območja nekdanjega rudnika v Sečovljah po Parencani bodo morali praviti tudi obiskovalci solin, po njej so morali tudi tisti, ki so včeraj prišli na otvoritev razstave Foto kluba Portorož v Casermo.

Obnoviti ga morajo v treh mesecih

Odločbo gradbene inšpektorice so v krajinskem parku prejeli v torek. Z njo pa mu je naložila, da mora most čez Jernejev kanal popolnoma zapreti - ne le za tovornjake in avtomobile pač pa tudi za kolesarje in pešce. Zakaj je bil potreben tako drastičen ukrep, smo vprašali inšpekcijo. In dobili odgovor: “Prepoved uporabe nevarnega objekta je inšpekcijski ukrep, ki je predpisan z zakonom.”

Pregleda statika ali kakega drugega strokovnjaka, ki bi presodil, ali se most res lahko poruši že pod najmanjšo obremenitvijo, ni bilo. Inšpektorica si ga je ogledala, ko je prejela prijavo, pri tem pa ugotovila, da mostu “manjka del nosilne konstrukcije, da je vidna izpostavljenost atmosferskim vplivom, dotrajanost, nestabilnost in načetost železne armature, leseni tramovi, ki stojijo na stebrih, so dotrajani, prečno in vzdolžno upognjeni”. Ker se lahko poruši, ogroža ljudi, premoženje, promet in okolico, zato je krajinskemu parku naročila, da ga mora zapreti, nato pa v treh mesecih obnoviti po navodilih statika.

Fanga ne morejo skladiščiti

Zapora mostu je strokovno vprašanje, ki se ga ne bi smeli lotiti brez ekspertize, pa meni Salko Pivač, ki je izvedenec gradbene stroke in tudi predsednik Veslaškega kluba Piran. Otroci, ki v klubu trenirajo, in drugi, ki se v njem družijo, zdaj ne morejo do svojih prostorov v solinah. “Z eno besedo - zgrožen sem,” je dejal Pivač, ki pravi, da je most sicer res poškodovan, da pa bi morala stroka oceniti, kakšno obremenitev še prenese.

Je pa te dni zaradi zaprtega mostu bolj živahno v skladišču soli Monfort v Portorožu, saj tja že tretji dan vozijo sol z Lere. “Moramo prepeljati še več sto palet soli, da bomo imeli zalogo. Ampak to ni rešitev. Ne moremo, denimo, uskladiščiti več ton solinskega blata oziroma fanga. Zdraviliščem ga moramo sproti dobavljati. Po eni strani je sreča, da imamo na voljo tako veliko skladišče. Po drugi strani pa bi se odgovorni lahko bolj zavedali problema,” pravi Sovinc.

Pojasnjuje, da je dostop do solin pomemben zato, ker je tam vsa logistika. “To ni več podeželska firmica. Podjetje Soline obvladuje že 20 odstotkov slovenskega trga s soljo, kar zahteva veliko organizacijo in delo. V Monfortu smo morali najeti pisarno, saj potrebujemo računalnik. Sol se ne prodaja več na lepe oči, to je živilo, ki zahteva sledljivost, računalniško vodenje vseh zalog, pošiljk.”

Občine nima denarja za pomoč

Odločitev inšpekcije se zdi prehuda tudi piranski občini. “Ko lokalne skupnosti pozivamo inšpekcijske službe k večji učinkovitosti, nimamo v mislih tako neživljenjskih in togih odločitev. Zavedamo se, da mora biti varnost ljudi na prvem mestu, vendar pa bi morala biti ocena tveganja premišljena,” pravijo v občinski upravi. In dodajajo, da ne bodo mogli pomagati pri obnovi oziroma postavitvi novega mostu: “Ob dejstvu, da država znižuje dotacije lokalnim skupnostim, občina nima dovolj sredstev, da bi poleg svojih obveznosti izpolnjevala tudi obveznosti države.”

ALENKA PENJAK, HELENA RACE


Najbolj brano