Cesta kot na mejnem prehodu

Zaradi stotih metrov poti proti zaselku Jurinčiči je v Borštu v teh dneh zelo živahno. Igor Lazar cesto zapira in trdi, da gre po njegovi zemlji, občinski inšpektor Peter Donaval jo v spremstvu policije in uslužbencev Komunale odpira, domačini, ki so pot od vedno uporabljali, pa se zgražajo nad Lazarjem in počasnostjo sistema.

Igor Lazar je po ukazu občinskega inšpektorja pred dnevi zapornico dvignil, vendar jo je po trditvah domačinov potem kmalu spet spustil Foto: Danijel Cek
Igor Lazar je po ukazu občinskega inšpektorja pred dnevi zapornico dvignil, vendar jo je po trditvah domačinov potem kmalu spet spustil Foto: Danijel Cek

BORŠT >Po štirih letih pravdanja na koprskem sodišču so namreč vpleteni namesto sodbe dobili obvestilo, da se je sodnica, ki je vodila primer, upokojila.

“Ko bo sodišče razsodilo in bodo postavljeni mejniki, bo zadeva jasna. Do takrat pa veljajo podatki iz uradnih evidenc, ki pravijo, da je tam cesta in da je ta cesta javno dobro,” je odločen občinski inšpektor Peter Donaval. Občina je na podlagi stanja ceste konec lanskega novembra, ko je bila odprta, izdala odločbo, da mora biti cesta odprta in dostopna za vse. Zato je Lazarju ukazal dvigniti zapornico. “Tudi nam je žal, da sodni postopki potekajo tako dolgo. Ampak občina o sporu ne more odločati. Nikomur ne dajemo in nikomur ne jemljemo, zahtevamo samo to, da je cesta odprta,” je sklenil Donoval.

“Zdaj sem jo dvignil, ampak zgodba še zdaleč ni končana. Bi vi pustili, da bi vam vašo lastnino preprosto vzeli? Pot gre čez dvorišče, enkrat so nam skoraj povozili otroka, drugič se je ustavil lovec v vojaški uniformi in nam zagrozil, da nas bo vse pobil. Da mi bodo na moji zemlji grozili? Zdaj je pa dovolj, sem rekel,” nam je ob zapornici, s katero zapira po njegovem mnenju sporno cesto, pred dnevi po odhodu policije in inšpektorja še ves razburjen pripovedoval Igor Lazar.

Leta 2001 je cesta postala občinska

Igor in Vlasta Lazar sta namreč prepričana, da pot, ki se s ceste Boršt-Labor mimo petih hiš v zaselku Baratali spusti proti zaselku Jurinčiči, poteka po njuni zemlji. Še več, trdita, da si je koprska občina cesto leta 2001 nezakonito prilastila. “Pot je naredil moj oče leta 1951, ker je imel tukaj kovačijo in torkljo. Prej so hodili čez njive. Leta 1952 je po njej pripeljalo prvo vozilo, s katerim so pripeljali material za našo novo hišo,” pripoveduje Lazar.

Leta 2006 naj bi prvič opazili, da je pot vrisana v kataster in vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro. “Nihče nas ni nič vprašal, preprosto so sprejeli odlok in to storili,” pojasnjuje Vlasta Lazar. Zato sta z možem leta 2010 na koprskem okrajnem sodišču proti občini vložila tožbo, vendar sodišče v štirih letih o primeru še ni razsodilo. Še več, primer so morali zaradi upokojitve sodnice dodeliti drugi, zato Lazarjeva menita, da so znova na začetku.

Prepričana v svoj prav sta Lazarjeva pred tremi leti na začetku poti postavila zapornico in jo takrat tudi prvič spustila. “Tudi takrat je prišla policija. Ampak težava je v tem, ker nam nagajajo vsi povprek. Sosed, ki hodi po tej poti, mi ne pomaga, ampak mi kaže sredinec. Ko imajo kakšno veselico v lovski koči, pelje čez naše dvorišče tudi po 300 avtov,” se zgražata Lazarjeva.

Zavrelo je zaradi asfaltiranja

“To ni res,” pravi predsednik krajevne skupnosti Boršt Josip Kodarin. “Na veselicah v lovski koči se zbere največ 70 ljudi in če bi prišel vsak s svojim avtom ... Pa vam je povedal, da kliče policijo celo zaradi hrupa iz lovske koče, ki je od njegove hiše oddaljena najmanj 600 metrov zračne linije.” Kodarin trdi, da prebivalci Boršta uporabljajo to pot od vedno, prvič naj bi bila vrisana celo okrog leta 1850.

“Ne njegov oče ne njegova prva pokojna žena ne on sam niso nikoli nasprotovali tej cesti,” nadaljuje pripoved Kodarin. “To ni pot samo do njiv in vinogradov, ampak do zaselka Jurinčiči in do doline Dragonje. Po njej smo včasih hodili tudi niže v Istro.” Kodarin je povedal, da je spor nastal pred štirimi leti, ko je hotela občina pot asfaltirati. Takrat naj bi Lazar nanj in na občinskega geodeta kričal ter ju spodil. Lazar nam je dogodek potrdil, vendar je dodal, da so hoteli cesto še dodatno razširiti na njegovo zemljo.

“In potem se je začelo. Najprej je postavil veliko skalo, nato prikolico in tako naprej,” je povedal Kodarin. “Njega pa v resnici moti to, da ima hišo z ene in druge strani ceste in je cesta njegovo dvorišče. Seveda ima interes, da mu ne bi nihče vozil po dvorišču. Ampak za novo hišo se lahko zahvali prav krajevni skupnosti, ki mu je izdala pozitivno soglasje.”

Na cesti so zdaj še količki

Kodarin je povedal, da Igor in Vlasta zmerjata in podita celo domačine, ki vozijo po tej cesti. Dodal je, da so lovci uredili cesto do koče skozi vinograd Vinakopra iz smeri Laborja prav zato, da ne bi več vozili mimo Lazarjeve hiše. “Domačini se dnevno pritožujejo, preganja celo svoje sosede, sprehajalci pridejo do napisov 'privatna lastnina' in 'pozor hud pes', pa si ne upajo naprej. Ko so prejšnji teden policisti in inšpektor odšli, je zapornico znova spustil. Pa so morali drugi dan spet priti. Saj je kot na mejnem prehodu,” se zgraža Kodarin.

Povedal je, da je Lazar v ponedeljek cesto z železnimi količki tako zožil, da ne more po njej nihče več s traktorjem in prikolico. Kodarin še dodaja, da domačini ne razumejo, kaj je počelo sodišče, da v štirih letih ni moglo razsoditi in rešiti spora. “Ne zanima nas, kod bo šla cesta. Radi bi samo, da cesta je in da jo lahko vsi nemoteno uporabljamo!”

DANIJEL CEK


Najbolj brano