Če ne bo vlagatelja, mogoče tudi zadolževanje

V Luki Koper so zadovoljni, da bo Slovenija prijavila drugi tir na razpis za 380 milijonov evropskega denarja. “Glede na to, da manjka samo še gradbeno dovoljenje, bi bila velika škoda, če bi zamudili to priložnost,” so prepričani v podjetju. O javno-zasebnem partnerstvu, ki ga vlada preučuje kot možnost za financiranje drugega tira, so v gospodarstvu skeptični. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je napovedal, da bodo razmišljali tudi o možnosti zadolževanja in sredstev iz proračuna v primeru, če zasebnega vlagatelja ne bodo našli.

KOPER > “Luka Koper je bila že od samega začetka pripravljena iskati rešitve za financiranje drugega tira in tudi v prihodnje bomo konstruktivno sodelovali pri tem. Seveda ob predpostavki, da hkrati ne zanemarimo investicij v pristaniško infrastrukturo, saj je drugi tir smiseln samo ob hkratnem povečevanju pretovora v pristanišču,” so v odzivu na vladno odločitev za drugi tir zapisali v Luki, ki jo vodi Drago Matić.

251.432 vagonov so lani odpremili v pristanišču.

V Luki Koper so pred nedavnim tudi sami prevzeli pobudo in na Ekonomski fakulteti naročili študijo o tem, kako bi lahko Slovenija financirala posodobitev železniške infrastrukture v državi, vključno z gradnjo drugega tira. Ekonomista Jože P. Damijan in Aleš Groznik sta v študiji predlagala, da država drugi tir gradi z evropskim denarjem in z zadolževanjem; posojila pa vrača s koncesninami in dividendami Luke Koper, uporabninami Slovenskih železnic in tudi bencinskim centom. Po njunih izračunih bi ga izplačali v 23 letih.

223.881 tovornjakov je šlo lani v pristanišče in iz njega.

Damijan je prepričan, da država ne bo našla vlagatelja, ki bi šel v javno-zasebno partnerstvo za 27 kilometrov drugega tira. “Vlada je to oznanila samo zato, da bi pred javnostjo ohranila obraz. Če ne prej, bodo čez leto dni ugotovili, da zainteresiranega tujega partnerja niso našli in bodo končno šli v javno financiranje, kot je to običajno v svetu za gradnjo železniške infrastrukture,” o prihodnjem scenariju razmišlja Damijan. Opozarja, da nikjer na svetu ne gradijo železnic z javno-zasebnim partnerstvom. “Doba vračanja vložka je preprosto predolga, je od 60 do 100 let.” Morebitnemu vlagatelju je treba v zameno za milijardni vložek nekaj dati, denimo koncesijo na tretjem pomolu. To pomeni, da bi tisti zasebnik moral zgraditi še tretji pomol, kar pomeni še približno 500 milijonov evrov vložka. Ob tem, da bi vlagatelj čez 30 let moral vse to vrniti državi, kot velja pri koncesijah. Če upoštevamo vložek v drugi tir in tretji pomol ter stroške financiranja, bi moral vlagatelj v 30 letih zaslužiti približno tri milijarde evrov, da bi se mu povrnil samo vložek, ne da bi sploh imel kaj dobička, je včeraj v pogovoru za Primorske novice ocenjeval ekonomist. “Kaj takšnega se nikoli ne bo splačalo, zato vlagatelja ne bodo našli.”

1878 ladij so lani privezali v pristanišču.

Minister Peter Gašperšič pa pravi, da zanimanje za takšna vlaganja je in da bodo te možnosti proučili. “Že v preteklosti so se investitorji zanimali za Luko Koper, konec lanskega leta pa je Luko obiskala močna kitajska delegacija. Ne verjamem sicer, da bi Kitajci lahko drugi tir zgradili v pol leta za tretjino sedanjega predračuna. Pravo vrednost bomo dobili, ko bodo na mizi zavezujoče ponudbe,” je včeraj dejal Gašperšič.

KATJA GLEŠČIČ

---