Drugi tir do junija na evropskem situ

Junija bo znano, ali je Sloveniji z drugim tirom uspelo prepričati evropsko komisijo na razpisu za evropski denar, je v Kopru napovedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. To zanima tudi vodstvo Luke Koper, saj so razvojni načrti podjetja tesno povezani s tem, ali bo država pravočasno zgradila drugi tir med Koprom in Divačo.

Odpri galerijo

KOPER > “Naši načrti so usmerjeni v kot, da drugi tir bo. Če pa bo odločitev države drugačna, želimo to izvedeti čimprej, da bomo prilagodili načrte in da bo tudi naša okolica dobila jasna sporočila, kaj lahko od Luke Koper v prihodnje pričakuje,” je poudaril predsednik uprave Luke Koper Drago Matić. Državno podjetje namerava do leta 2020 v pristanišču v infrastrukturo in opremo vložiti 300 milijonov evrov, do leta 2030 pa še 500 milijonov.

Evropska komisarka Violeta Bulc je ponovila, da se je na razpis za evropski denar v okviru instrumenta za povezovanje Evrope prijavilo več kot 700 projektov in da je potreb občutno več, kot je v prvem klicu na voljo denarja. “To samo pomeni, da je Evropa prepoznala pomen prometnih povezav za svoj razvoj. Spoznali smo, da je res treba vlagati v infrastrukturo,” je pojasnila. Slovenija načrtuje za 1,4 milijarde evrov vreden drugi tir pridobiti zasebnega vlagatelja in ga financirati s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Natančnejše modele, kako si vlada to predstavlja, bo ministrstvo za infrastrukturo pripravilo do poletja. Stroka je do takšnega modela skeptična. Drago Matić ne želi ugibati, kje bo država iskala vlagatelja. Upa, da bo načrt uspel, čeprav ni prepričan, ali bo javno-zasebno partnerstvo uresničljivo za 27-kilometrski tir. Niti komisarka Violeta Bulc tega ne more komentirati: “To je stvar posameznih držav, verjamem pa, da bo prevladal razum in bo Slovenija našla ustrezno rešitev za drugi tir.”

Violeta Bulc se je srečala tudi s študenti fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Tudi študentje so med slovenskimi prioritetami s področja prometa na prvo mesto postavili drugi tir med Koprom in Divačo: ker ni pomemben le za Luko, ampak za razvoj celotne slovenske logistike, kar nenazadnje prinese tudi več možnosti za njihove zaposlitve.

Poudarila pa je, so Luka Koper in železniške povezave iz koprskega pristanišča proti Madžarski in proti Avstriji del dveh vseevropskih koridorjev. Razvojne načrte Luke Koper je ocenila kot “smele, zanimive in z evropsko dimenzijo”.

Tudi Matić obisk komisarke vidi predvsem v tem, da se okrepi spoznanje, da koprsko pristanišče ni samo slovensko, ampak tudi evropsko pristanišče, saj se prek njega oskrbujejo države srednje in vzhodne Evrope.

Violeta Bulc je na delovnem kosilu v Kopru gostila tudi vodstva pristanišč Koper, Trst, Benetke in Reka, ki so povezana v združenje severnojadranskih pristanišč Napa. Od njih je želela slišati, kakšni so njihovi razvojni načrti. “Jadran je za Evropo strateškega pomena. Industrijsko težišče Evrope se s severa premika v srednjo in vzhodno Evropo, prav skozi jadranska pristanišča pa je do tja najbližja pot,” je poudarila.

KATJA GLEŠČIČ

---