Brezplačni nasveti za obnovo bisera

Danes, na svetovni dan arhitekture, bodo v Piranu v okviru mednarodnega projekta Ex.Po Aus Univerze na Primorskem odprli prvo informativno svetovalno pisarno za vzdrževanje grajene dediščine. V njej bodo lahko Pirančani brezplačno dobili informacije in nasvete tako glede obnove kot tudi vzdrževanja svojih spomeniško zaščitenih hiš.

Margareta Jeraj: “Pomembno je, da čimbolj ohranimo celostno podobo historičnih mest.” Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Margareta Jeraj: “Pomembno je, da čimbolj ohranimo celostno podobo historičnih mest.” Foto: Tomaž Primožič/Fpa

PIRAN > “V želji, da pomagamo občanom pri obnovi njihovega zgodovinskega objekta, smo si zastavili cilj, da oblikujemo program, kako pristopiti v trenutku večjih posegov vzdrževanja ali obnove,” pojasnjuje dr. Mitja Guštin z Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem (UP).

Danes ob 15. uri bo tako v prostorih društva Anbot na Tartinijevem trgu svoja vrata odprla prva informativna svetovalna pisarna za vzdrževanje grajene dediščine.

Pisarna bo odprta ob sredah med 15. in 17. uro.

Odprtje pisarne je del mednarodnega projekta Ex.Po Aus, katerega namen je pripraviti izhodišča za kandidaturo Pirana in Sečoveljskih solin za uvrstitev na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine. Kriteriji za uvrstitev na seznam so zelo ostri, nominacijo pa lahko ogrozijo tudi nepremišljeni posegi v prostor.

“Pomembno je, da čimbolj ohranimo celostno podobo historičnih mest, sploh pa enega od biserov arhitekturne dediščine - Pirana, ki si želi priti na Unescov seznam,” opozarja arhitektka dr. Margareta Jeraj, ki ji je Guštin zaupal vodenje pisarne.

Pirančani bodo lahko pri njej vsako sredo med 15. in 17. uro dobili vse potrebne informacije in nasvete tako glede spomeniškovarstvenih pogojev kot pridobitve lokacijske dokumentacije. Na voljo jim bodo tudi katalogi tipskih detajlov grajene dediščine, dobre prakse rešitev stavbnega pohištva, zunanjih fasad, kritin s strešnimi elementi, obrtno-izvedbenih del, izbiro gradbenih materialov in ureditev bližnje okolice, ter nabor obrtnikov, ki znajo opraviti določena dela.

“Ljudje se običajno primejo za glavo, ko morajo obnoviti ali preurediti spomeniško zaščiten objekt. Zdaj se bodo po pomoč lahko obrnili na nas. Naša naloga pa je, da jim čimbolj olajšamo vse te postopke in da jim posege toliko približamo, da se jih ne bodo več bali - ne izvedbeno ne finančno,” pojasnjuje Jerajeva.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano